Podaljšan konec tedna je bil v znamenju katoliškega praznika Marijinega vnebovzetja ali velikega šmarna, ki je največji cerkveni Marijin praznik. Slovesno je bilo po vseh cerkvah. V naši regiji so bile vse oči uprte v Petrovče, kjer stoji bazilika Matere Božje, osrednje romarsko svetišče Škofije Celje. Po ocenah organizatorjev se je dogajanja v Petrovčah udeležilo v nedeljo zvečer petsto vernikov in v ponedeljek kar dva tisoč ljudi.

V nedeljo popoldne je bilo na prireditvenem prostoru v Braslovčah ponovno pestro. Združenje hmeljarjev Slovenije in Turistično društvo Braslovče so v sodelovanju s člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline zavrteli časovni stroj in prikazali, kako so naši dedki in babice nekoč pridelovali hmelj. Koncept povorke, ki ga v Braslovčah uporabljajo še danes, si je že pred leti zamislil hmeljarski starešina Janez Oset, ki tako kot vsi večji savinjski hmeljarji ni manjkal na etnološki prireditvi. Ta se je začela po trgu in se v drugi polovici popoldneva prevesila v veselico z Modrijani. Za hmeljarje je bila to zadnja sprostitev pred napornim obiranjem hmelja, ki se bo začelo kmalu. (Foto: TT) Kdo sta nov hmeljarski starešina in nova princesa, preberite v prispevku Hmeljarstvo jima je bilo položeno v zibelko. 

  Da je moč slapa v kapljicah, so dokazali župljani Župnije Šmarje pri Jelšah. Ob pomoči strokovnjakov so se lotili obnove cerkve Marijinega vnebovzetja v središču kraja. Ker se je vlaga zarila v vse pore tega kulturnega spomenika lokalnega pomena, so ga najprej slekli do golih sten. Kipe in oltarje so zaupali restavratorjem ter z obrtniki opravili številne posege in poskrbeli za opremo, tako da je ta verska stavba danes videti kot nova. Ogromno pozornosti so bile deležne edinstvene zgodnje baročne poslikave, ki so bile skrite pod debelo plastjo ometa v zvonici. Če se jim ne bi posvetile roke strokovnjakov, bi lahko bile za vedno izgubljene.  

Na slavnostni seji Združenja hmeljarjev Slovenije so razglasili nov hmeljarski par. Hmeljarski starešina je postal Aljoša Uršič iz Dolenje vasi pri Preboldu, tradicijo hmeljarskih princes nadaljuje Minca Marovt iz Topovelj pri Braslovčah. Oba sta s hmeljem tesno povezana že vse od otroštva. Izvirata iz tradicionalnih hmeljarskih kmetij, na katerih se s to kmetijsko panogo ukvarja že peta generacija.