Mestni svet Mestne občine Celje je na zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami potrdil drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Svetniki so potrdili tudi imenovanje novega direktorja Celjskega mladinskega centra in strategijo razvoja Celjskega doma v Baški. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: MOC)

Maja je bila v Celju športna prireditev Urbani gladiator, ki že vrsto let k sodelovanju privablja številne, ki so željni tovrstnih športnih izzivov. Pred dnevi smo dobili opozorilo krajanov iz okolice Herkulovega svetišča na Miklavškem hribu. Trasa prireditve je namreč šla tudi mimo omenjenega svetišča, kar sploh ni težava, pravijo krajani. So pa jezni, ker je travnik v neposredni bližini po prireditvi ostal razrit. Težava je posebej ob močnejšem nalivu, ko se tam nabere voda in se nato razliva. A po našem poizvedovanju naj bi te dni območje že uredili. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Dan državnosti, 25. junij, je tudi vitanjski občinski praznik, zato se v prihodnjih dneh v eni najmanjših lokalnih skupnosti, ki jo vodi eden najmlajših slovenskih županov, obeta pester praznični utrip. Po besedah 33-letnega župana Andraža Pogorevca ima občina razloge za zadovoljstvo, saj je občina sredi pestrega naložbenega cikla. Predvidoma naslednje leto bo vrata odprl težko pričakovani vrtec, obetajo se nova blokovska stanovanja, finančno zajetna bo gradnja vodovoda, občina se prav tako pripravlja na urejanje športnega parka. Ker se Vitanjčani z grenkim priokusom spominjajo nedavnega množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vitanje, je bila organizacija tradicionalne avgustovske Holcerije nekaj časa vprašljiva. A priljubljena prireditev po zagotovilih župana bo.

Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih … Poškodovani so bili šole, cerkve, gradovi … Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine.