Po neuradnih, a zanesljivih podatkih, naj bi odstopila poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek. (SŠol, Foto: SHERPA)

  Današnje jutro je zaposlene na Občini Rogaška Slatina razveselilo, saj so ob pregledu občinskih financ opazili priliv v višini skoraj 1,7 milijona evrov. Gre za davek od zmagovalnega dobitka igre na srečo Eurojackpot. »Vesel sem, da je dobitno srečko izpolnila oseba, ki ima stalno prebivališče v naši občini. Tudi sam ji iskreno čestitam,« je dejal tamkajšnji župan mag. Branko Kidrič. In dodal, da sreča očitno spremlja pogumne.  

Celjski Inpos v Žalcu gradi svoje novo trgovsko središče s tehničnim blagom. Zemljišče zanj je ob žalski obvoznici kupil že leta 2017. Direktor in solastnik družbe Ivan Pfajfar napoveduje, da bo odprtje junija. Trgovsko središče bo merilo 5 tisoč kvadratnih metrov, vrednost naložbe – vključno z nakupom opreme – znaša približno šest milijonov evrov. Žalsko trgovsko središče ni edina letošnja Inposova naložba. Predvidoma marca bo na Ljubečni začel gradnjo drugega dela svojega težko pričakovanega skladiščnega in transportnega središča. Celjski trgovec s tehničnim blagom očitno doživlja pravi razcvet, saj je lani zabeležil izjemne poslovne rezultate, najboljše v svoji zgodovini.

V poplavi izdelkov, ki jih niti ne potrebujemo in z njimi samo obremenjujemo okolje, je vedno težje najti kakovostne kose, ki bi nam služili nekaj desetletij. Še bolj očitno je to v ponudbi tekstila, kjer prevladujejo poceni izdelki hitre mode, uporabni le eno sezono. Tisti, ki se potrudijo in najdejo boljše kose oblačil, se jih lahko sčasoma naveličajo. Ker jih je škoda zavreči, lahko dobijo novo priložnost v trgovini z rabljenimi stvarmi. Tudi pri nas jih je vedno več, postajajo vedno bolj priljubljene in ljudje se počasi otresajo predsodkov, povezanih z nakupom v njih. Zanimivo, da se v nekaterih na prvi pogled sploh ne vidi, da gre za ponudbo rabljenih oblačil. Ena takšnih je zagotovo trgovinica Druga modna muha na Glavnem trgu v Celju.

Kot smo že poročali, je konec lanskega leta računsko sodišče pritrdilo Združenim civilnim iniciativam Spodnje Savinjske doline, ki se zavzemajo za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu neškodljivo prometno povezavo med Velenjem in Celjem, da je izbrana prometna povezava F2-2 neustrezna. Kljub številnim opozorilom posameznikov in strokovnih skupin, ki so več let razlagali o nesmiselnosti in potratnosti predvidene trase, je bila ta potrjena. Čeprav vlagatelj, družba Dars, in tudi predstavniki lokalnih oblasti trdijo, da je za ponovno odločanje in morebitno spremembo odločitve prepozno, so predstavniki civilnih iniciativ prepričani, da so to le izgovori. »Ceneje je odstopiti kot nadaljevati,« trdijo.  

Svetovni dan maternega jezika obeležujemo 21. februarja. Slovenščina je v zadnjih desetletjih zaradi razširjene angleščine vedno bolj na udaru, zato je še toliko bolj spodbudno, da kljub življenju v tujini na svoj materni jezik ni pozabil marsikateri izseljenec. V pomoč jim je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga v Berlinu že petnajsto leto poučuje mag. Magdalena Novak, profesorica slovenščine in angleščine. Delo jo zelo navdihuje in veseli, obenem je ustvarjalno, zato ji ni nikoli dolgčas. Dopolnilni pouk slovenščine, ki ga organizira in financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovno podporo pa učiteljem nudi zavod za šolstvo, v nemški prestolnici obiskuje devetdeset udeležencev, med katerimi so tako otroci kot odrasli.

Gradnja hitre ceste tretje razvojne osi na območju Velenja, kjer sicer ves čas močno zagovarjajo izbrano traso, spet razburja tiste, ki živijo v neposredni bližini gradbišča. V zadnjem letu je gradnja močo načela živce domačinom z območja Škal, Hrastovlja in Plešivca. Čeprav so izvajalci del po približno letu cestno povezavo do Graške Gore znova odprli, težavam očitno še ni videti konca. Zaradi gradnje odsekov hitre ceste napovedujejo nove zapore in (neurejene) obvoze. Veliko okoliških cest bo imelo spremenjeno prometno ureditev. Vedno bolj zaskrbljeni so tudi prebivalci ob potoku Velunja.  

  Da bo v življenju slaščičarka ali zlatarka, ji je že v otroštvu napovedal oče, s katerim sta se v njeni mladosti rada vrtela po kuhinji. Iz gospodarstva jo je pot zanesla v izobraževanje. Letos mineva petindvajset let, odkar v Srednji poklicni in strokovni šoli Šolskega centra Šentjur dijake uči pri praktičnem pouku slaščičarstva. Pod njenim mentorstvom se mladi učijo ustvarjati majhne pregrehe za posebne priložnosti. Učiteljici, ki jih zna poslušati, radi povejo o svojih uspehih, a tudi o svojih strahovih in težavah. Prav zato, ker si zna pridobiti zaupanje mladih, je bila vrsto let zvesta poslanstvu rejnice. Do lepše prihodnosti je pomagala kar devetim najstnikom.