Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mrtve pripravila spominski komemoraciji v Starem piskru in pri grobnici na Golovcu ter položila venec v Spominskem parku Teharje. (SŠol, foto: MOC)

Predsednik organizacije VFN (Valhala fight night) Nejc Preložnik je kratko malo prireditev ocenil s čisto desetko: „Tako se tudi spodobi za jubilejno prireditev, ki se je v Celje vrnila v pravem slogu. Dokazali smo, da smo v zadnjih letih le še rasli kar se tiče ravni organizacije in kakovosti dvobojev. Kot kaže je naša meja zgolj nebo.“ Nekaj minut pred 23. uro je Preložnik opasal prvega prvaka svoje organizacije, Jana Berusa.

Doslej prostorskega načrta v Slovenji ni sprejelo še 23 občin, med njimi je tudi celjska. 295. člen aktualnega Zakona o urejanju prostora nalaga, da se stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor lahko uporabljajo do 31. decembra letos. Zaradi preprečevanja gospodarske, okoljske in družbene škode v občinah, ki sprejetih načrtov še nimajo, je ministrstvo za naravne vire in prostor v javno obravnavo posredovalo osnutek zakona, v katerem so ključne dopolnitve, ki bi podaljšale rok uporabe starih občinskih prostorskih aktov do 31. decembra 2026. Pripombe na osnutek je bilo možno oddati do 21. oktobra letos.

Da skladen regionalni razvoj razume kot delovno mesto z visoko dodano vrednostjo v oddaljenosti do 30 km od doma, kot zdravo in varno okolje ter močen nabor družbenih dejavnosti oziroma storitev v vsaki od razvojih regij, je septembra dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Ministrove besede lepo zvenijo. Vsaka vlada ima polna usta besed o pomenu decentralizacije, a kaj glede tega naredi? Aktualna vlada je ustanovila medresorsko delovno skupino za decentralizacijo in dekoncentracijo državnih ustanov. Del enega od ministrstev in nekaj državnih agencij deluje v Mariboru. Kaj pa se dogaja z državnimi direkcijami in družbami s sedežem v Celju? Direkcija RS za vode ima na sedežu v Celju skoraj tretjino manj zaposlenih kot v prestolnici. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji polovico svojih prostorov v Celju namenja arhivu.    

Da stara pisma s poštnim žigom razkrivajo mnogo več, kot je videti na prvi pogled, že vrsto let poudarja znan žalski filatelist Veni Ferant. Z zbiranjem pisem, dopisnic in razglednic z žigom Žalca košček za koščkom odkriva delčke bogate zgodovine doline zelenega zlata. Do zdaj je izdelal in predstavil že več kot sto plakatov z različnimi zgodbami o Žalcu. »Tako na enem mestu zberem veliko zanimivih podatkov, ki so sicer razpršeni po različnih virih. Večina gradiva je iz moje lastne zbirke,« je poudaril Ferant, ki je tudi predsednik žalskega filatelističnega društva. Na zadnji razstavi v žalski knjižnici, ki je nadaljevanje ciklusa razstave Po sledeh zaprašenih žalskih pisem, je tako s pomočjo poštnih pošiljk med drugim razkril tudi, kako se je v Žalcu začela pot hmeljarstva.