Kdaj končno sprejem občinskega prostorskega načrta v Celju?
Doslej prostorskega načrta v Slovenji ni sprejelo še 23 občin, med njimi je tudi celjska. 295. člen aktualnega Zakona o urejanju prostora nalaga, da se stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor lahko uporabljajo do 31. decembra letos. Zaradi preprečevanja gospodarske, okoljske in družbene škode v občinah, ki sprejetih načrtov še nimajo, je ministrstvo za naravne vire in prostor v javno obravnavo posredovalo osnutek zakona, v katerem so ključne dopolnitve, ki bi podaljšale rok uporabe starih občinskih prostorskih aktov do 31. decembra 2026. Pripombe na osnutek je bilo možno oddati do 21. oktobra letos.
V Celju sklepna faza priprave
Postopek sprejema občinskega prostorskega načrta Mestne občine Celje prihaja v sklepno fazo, so sporočili iz celjske občine. Septembra so v občini predlog poslali v presojo 40 nosilcem urejanja prostora s pozivom za izdajo mnenj. Po sprejemu pozitivnih mnenj vseh nosilcev bodo lahko predlog uvrstili v obravnavo in ga predlagali za sprejem mestnemu svetu, so pojasnili v celjski občini. Predlog, ki so ga poslali, je bil pripravljen na podlagi sprejetih stališč do 362 pripomb, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta, ki je bila ob koncu minulega in v začetku tega leta. Pripombe so se nanašale tako na strateški kot na izvedbeni del prostorskega dokumenta, zato je bilo treba celotno gradivo temeljito pregledati, dopolniti in popraviti na podlagi sprejetih stališč, so dodali. Predlog občinskega prostorskega načrta sicer vključuje pobude, ki so prispele do konca leta 2013. Kasneje prispele pobude zbirajo in bodo obravnavane v postopku prvih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, so pojasnili. »Prioriteta občinskega prostorskega načrta kot ključnega dokumenta, ki oblikuje dolgoročno prostorsko politiko občine, so usklajevanje prostorskega razvoja z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi potrebami, zagotavljanje uravnoteženega razvoja urbanih in podeželskih območij in zagotavljanje razvoja stanovanjske gradnje, poslovnih, industrijskih in obrtnih območij ter prometne infrastrukture,« so dejali.
Večni pomisleki glede načrta
Sicer je glede občinskega prostorskega načrta med krajani kar nekaj utemeljenih dilem. Sandi Sendelbah iz Liste za Celje tako še vedno dosledno opozarja na več težav. »Spomnimo se samo na težave z Ljubečno, Delavsko ulico in Lopato, pri vsem tem so še vedno zaščiteni interesi znanih individualnih vlagateljev, kar se mi zdi nesprejemljivo,« je poudaril. Sicer smo že januarja letos pisali, da krajani Trnovelj, Ljubečne, Teharij in Lopate niso navdušeni, ker občinski prostorski načrt tam predvideva še več industrije in prometa. Trnoveljčane je takrat ob predvideni širitvi industrijske cone namreč zelo skrbelo, da ob tem ni predvidenih omilitvenih ukrepov, na primer v obliki zelenih pasov. Celjski župan Matija Kovač je za Novi tednik takrat pojasnil: »Pripravljavec je tako opredelil nekatere dodatne površine za razvoj gospodarske dejavnosti, kar Celje in regija potrebujeta.« Problematična je tudi Lopata, kjer že leta trajajo prizadevanja za nov logistični center, kateremu tamkajšnji prebivalci odločno nasprotujejo, saj na omenjenem območju poteka visokotlačni plinovod. Navsezadnje je eden od vidnejših problemov zastarelost pobud, ki so stare že več kot deset let. Ko in če bodo urejene, bodo prišle že nove, zdajšnje bodo v tem času postale prav tako zastarale in tako se predlogi vrtijo kot v začaranem krogu. »Bojim se, da se bodo vsi spet naslonili ›nazaj‹, ko bo občinski prostorski načrt sprejet. Nerešenih pobud je in bo še ogromno,« je zaključil Sendelbah.
Preberite več v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla 24. 10. 2024!
