Letos februarja, ko smo ga obiskali v domačem Preboldu, je le malo manjkalo, da nas ni naokrog popeljal s svojim motorjem, ki v garaži ne miruje niti v hladni polovici leta. A kot pravi Jože Jerman, se bo moral počasi začeti bolj paziti. Prehlad, ki ga je sicer staknil med vožnjo s kolesom, mu je vzel glas. Tega bi rad imel še zelo dolgo, saj mu je prepevanje že od nekdaj v največji užitek. Za dolgoletno in predano zborsko udejstvovanje ter vsestransko družbeno angažiranost je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel plaketo dr. Antona Schwaba, najvišje priznanje za kulturno udejstvovanje. »Ko bom nehal peti, bom verjetno kar umrl,« pravi.

Pogovor ob kavi in pod toplim februarskim soncem bi se lahko nadaljeval v neskončnost, a nekje sva pač morala narediti piko. Boštjan je razmišljujoč sogovornik, ki brez predsodkov odstira svoj notranji svet, v katerem se je po izgubi žene in očeta nakopičila tudi trpka bolečina. Iz svojih prostranih globin črpa navdih za glasbeno ustvarjanje in pisanje poezije. Pred kratkim je izdal drugo pesniško zbirko Trilogija, letos bo izšel njegov prvi samostojni glasbeni album. Ko ga vprašam, kdaj bodo člani priljubljene skupine Nude ponovno stopili na glasbeni oder, hudomušno pripomni, da morda takrat, ko se bo prebudil kralj Matjaž ...