Arhiv NTRC

Mladi se na Roglo radi vračajo zaradi družbe in novega znanja, ki ga osvojijo v prijetnem in nič kaj šolskem okolju. »V Zvezi za tehnično kulturo Slovenije se ukvarjamo z mladimi, ki želijo več, kot jim lahko omogočijo šolske klopi, zato organiziramo v poletnem času različne tabore in delavnice. Na ta način se lahko mladi spoznajo s pravim raziskovalnim delom in dobijo občutek zanj, česar v šoli seveda ne morejo,« pove Helena Lesar, vodja projekta Mladini prijazna znanost.

Kot je povedal dolgoletni vodja pohorskega raziskovalnega tabora Srečko Štajnbaher, je cilj tabora predvsem, da se mladi seznanijo z metodami znanstveno-raziskovalnega dela in da se naučijo skupinskega dela. »Skrbimo, da izbiramo konkretne cilje, tako da nekateri rezultati ostanejo v lokalni skupnosti in doprinašajo k njenemu razvoju. Plod našega tokratnega raziskovanja je bil tudi nastanek geološke zbirke, ki smo jo poklonili domačinom, naredili smo tudi arhitekturni načrt Miklavževe hiše,« nekaj končnih izdelkov predstavi vodja tabora in ob tem doda, da so skupine vsakodnevno poročale o svojem delu, o napredku in novih spoznanjih in tako so imeli raziskovalci vpogled tudi v druga področja.

Kamnine, rastline in arhitektura

Koronarazmere so nekoliko krojile tudi delo na tokratnem taboru. Namesto julija so se mladi raziskovalci zbrali v avgustu, namesto na štirih so delovali na treh področjih, v geološki, botanični in arhitekturni skupini, medtem ko ornitološke skupine niso mogli omogočiti.

Foto: ZOTKS

Preberite več v Novem tedniku