Bojana Avguštinčič

Leto 2025 je bilo v občinah Vojnik in Dobrna zaznamovano z velikim naložbenim zagonom. Pomemben del dejavnosti je bil namenjen izboljšanju komunalne infrastrukture, prometne varnosti in trajnostne mobilnosti. Na Frankolovem so se veselili novega športnega igrišča, v Lindeku novega vodovoda, v Ivenci ureditve naselja in gradnje kanalizacijskega omrežja. Leto 2025 si bodo v obeh občinah zapomnili tudi po delovanju civilnih iniciativ – na Dobrni so njihovi predstavniki odločno nasprotovali načrtovanim vetrnim elektrarnam na Paškem Kozjaku, v Vojniku je iniciativa glasno opozarjala na perečo prometno problematiko ter gledala pod prste zaposlenim v občinski upravi in občinskim svetnikom.

Ali se bo Vojnik »utopil« v prometu, so se Vojničani spraševali ob začetku obsežne in dolgotrajne prenove avtocestnega odseka Slovenske Konjice–Dramlje, ki jo je Dars začel aprila. Da bi bil promet skozi Vojnik v času del na avtocesti čim bolj varen in pretočen, sta vojniška občina in država poskrbeli za nekatere začasne ukrepe na regionalni cesti. Med drugim so bili urejeni prehodi za pešce, več križišč je bilo semaforiziranih, ob desni strani ceste od pokopališča v Vojniku do Arclina je bila urejena začasna površina za pešce. Država je sprejela še dodatne ukrepe. Med obnovo avtocestnega odseka Slovenske Konjice–Dramlje tovorna vozila niso smela zapuščati avtoceste, razen za potrebe lokalne dostave. Ob tem je za zagotavljanje večje varnosti na regionalni cesti skozi Vojnik skrbela tudi policija z več policijskimi patruljami.

»Vesel sem, da smo prvo leto obnove tunelov na avtocesti preživeli brez večjih težav. Promet skozi Vojnik sicer ostaja ena ključnih težav našega kraja. Začasni ukrepi so bili toliko učinkoviti, da so povečali varnost predvsem pešcev in ranljivih skupin ter da so povečali pretočnost prometa skozi Vojnik. Hvaležen sem tako Darsu kot direkciji za infrastrukturo in policiji, da so imeli posluh za reševanje težav,« je ob končanju letošnjih del dejal vojniški župan Branko Petre.

Odločen ne vetrnim elektrarnam

Načrti Dravskih elektrarn Maribor o postavitvi štirih vetrnih elektrarn na Paškem Kozjaku so na noge spravili skupino občanov Dobrne in Vitanja, ki so se povezali v civilno iniciativo. V slednji menijo, da bi vetrnice območje Paškega Kozjaka, ki velja za naravni dragulj, spremenile v industrijsko cono. Proti postavitvi vetrnic so bili tudi občinski svetniki na Dobrni, ki so na februarski seji sprejeli sklep, da se s projektom ne strinjajo.

Predstavnike civilne iniciative skrbijo negativni vplivi na zdravje ljudi in varnost pitne vode, opozarjajo tudi na negativne vplive zaradi posegov v naravno okolje, na nevarnosti v primeru nesreč, ekološki odtis elektrarne ...

Svetniki so se postavili po robu civilni iniciativi

Nekaj prahu je dvignila načrtovana širitev vojniške osnovne šole. Naložba bo zahtevna in draga, saj je ocenjena na več kot 14 milijonov evrov. Predstavnikom civilne iniciative (CI) Tukaj smo Vojnik se zdi ta šolski projekt občutno predrag, zato so občinske svetnike pozivali, naj preverijo cenejše možnosti, preden bodo potrdili projekt prenove in dograditve šole. A svetniki pod pritiski iniciative niso popustili. Da občinski svetniki niso »pajaci ali marionete, ki bi jim lahko po mili volji ukazovali«, in da ne pristajajo na nobene pozive in grožnje, so bili jasni. Svetniki so bili zlasti ogorčeni zaradi objav in zapisov CI na družbenih omrežjih ter po elektronski pošti. Da gre pri tem za napade, sovražna in cinična pisanja o delu in odgovornosti občinskih svetnikov ter da tovrstna dejanja in pisanja mejijo na sovražni govor, so menili.

Gregor Žohar, Studio 73

Če bo šlo po načrtih, bodo gradbeni stroji v Osnovni šoli Vojnik zabrneli prihodnje leto. Projekt je občina prijavila na razpis šolskega ministrstva. Tik pred koncem leta je prejela sklep, da je bila na razpisu uspešna in da bo prejela do 3,3 milijona evrov sofinanciranja.

S problematiko zagotavljanja prostorskih zmogljivosti za izvajanje šolskega programa ter športne in kulturne dejavnosti se soočajo tudi na Dobrni. Tako se je tudi tamkajšnja občina lotila načrtovanja gradnje prizidka k OŠ Dobrna, športne dvorane in kulturnega doma.

Dočakali izpolnitev dolgoletnih želja

Frankolovčani so konec septembra dobili novo sodobno urejeno športno igrišče. Celotna naložba, ki je presegla 1,1 milijona evrov, predstavlja ključni korak k izboljšanju pogojev za športne dejavnosti otrok in mladostnikov iz šole in vrtca na Frankolovem. Pridobitev je pomembna tudi za razvoj športnih talentov, gibanje in rekreacijo članov športnih društev in vseh krajanov. Hkrati igrišče služi kot prostor za druženje in organizacijo športnih dogodkov.»Želim si, da bi bila naša osnovna šola in vrtec s to pridobitvijo še bolj zanimiva za vpis učencev in otrok iz sosednih krajev. Prostora za sprejem je namreč dovolj,« je dejal predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat.

Bojana Avguštinčič

Še ena velika želja se je prebivalcem v krajevni skupnosti Frankolovo izpolnila v minulem letu. Krajani naselja Lindek so po večletnih prizadevanjih dočakali gradnjo vodovodnega omrežja, kar jim zagotavlja zanesljivejšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo. Hkrati z gradnjo vodovoda sta bili urejena tudi električna napeljava in optično omrežje. Pomemben napredek je bil dosežen v naselju Ivenca, v katerem je vojniška občina zgradila novo kanalizacijsko omrežje ter celovito uredila naselja.

Tudi v občini Dobrna je bil pomemben del dejavnosti v preteklem obdobju namenjen izboljšanju vodovodne infrastrukture. Zgrajena je bila nova čistilna naprava za vodovod Lanšperg, obenem so bili posodobljeni vodovodni sistemi v naseljih Vinska Gorica, Dobrna, Parož in Spodnje Brdce.

Ob tem sta občini Vojnik in Dobrna uspeli urediti več plazov, obnoviti lokalne ceste in javne poti, izdelati celostni prometni strategiji …

Kolo zamenjalo kočijo

Občini Dobrna in Vojnik sta se povezali tudi z novo petkilometrsko državno kolesarsko povezavo med Lembergom in središčem Dobrne. Večji del povezave gre skozi občino Dobrna, približno kilometer je je zgrajene v občini Vojnik, in sicer od Lemberga do meje z Dobrno. Kot je ob odprtju kolesarske poti dejal župan Občine Dobrna Martin Brecl,je slednja Dobrno spremenila v bolj urban prostor. Novo kolesarsko povezavo je primerjal s pridobitvijo sredi 19. stoletja, ko je v Celje pripeljal prvi vlak. »Tedaj so goste iz Celja na Dobrno vozili s kočijami in konjsko vprego. To je bila čista, zelena in brezogljična vožnja, ki je trajala približno dve uri. Lahko bi rekel, da se danes na nek način spet vračamo v tiste čase. Z gradnjo kolesarskih poti namreč delamo mobilnost spet zeleno, brezogljično in zdravju prijazno,« je poudaril.

Andraž Purg

Uresničitve skupnega projekta gradnje kolesarske povezave in dobrega sodelovanja med občinami in državo se je veselil tudi župan Vojnika Branko Petre. Vojniško občino sicer čaka še kar nekaj dela. »Čeprav smo v naši občini pridobili le kilometer kolesarske poti in most, je to pomembna pridobitev. Verjamem, da bomo kmalu nadaljevali gradnjo od Nove Cerkve do Celja. Projekt je uvrščen v dogovor za razvoj regij, denar je zagotovljen. Tudi soglasja lastnikov zemljišč za ta del trase imamo zagotovljena, tako da je začetek del predviden v naslednjem letu,« je napovedal. Za odsek med Novo Cerkvijo in Lembergom bo medtem treba na zahtevo krajanov spremeniti projekte. To bo prineslo nekaj dodatnih stroškov in časovni zamik.