Približno sto želvic, 14 mačk in dva psa – to je živalska druščina, s katero živita Darja in Mario Baumgarten. Ob tem vsakodnevno pogostita še cel kup okoliških mačk, ki so odkrile neusahljiv vir dobre jedače. Ker nista mogla le gledati, kako so se mačke nenadzorovano množile, medtem ko se lastnikom ni zdelo vredno ukvarjati s tem vprašanjem, sta s pomočjo prijateljev in podpornikov uredila še vrsto kastracij oziroma sterilizacij. In ko jima kdo prinese želvico, s katero ne ve, kaj početi, jo sprejmeta v svoj azil. Če je za marsikoga njuna skrb za živali čudaška, sama ne znata živeti drugače. Imata srečo, da sta se našla dva, ki enako razmišljata.

Iz družbe Celjski sejem so sporočili, da razmere v državi in bližnji okolici vendarle omogočajo izpeljavo osrednjega sejemskega dogodka v Sloveniji. V teh dneh se tako v družbi pospešeno pripravljajo na organizacijo 53. Mosa. Ta bo v Celju med 16. in 20. septembrom. Koliko razstavljavcev se bo na sejmišču predstavilo in kako bodo zdravstvene razmere krojile potek sejma, pa za zdaj še ni mogoče napovedati, pravi izvršni direktor Robert Otorepec.

V Pivovarni Laško Union so potrdili informacijo, da so prodali hčerinsko družbo Vital. Podrobnosti nakupa za zdaj še ne razkrivajo, znano je že, da naj bi bilo novi lastnik proizvajalca brezalkoholnih pijač iz Mestinja podjetje Dana.

  »Ko so besede odveč,« bi lahko zapisali in vas prepustili občudovanju rožnega bogastva pod Kamniškimi Alpami. V Arboretumu Volčji Potok je namreč več nasadov vrtnic, ki vas pustijo brez besed, še zlasti v tem času, ko je lepota vrtnih kraljic v najlepšem razmahu. Največji nasad teh lepotic je zgornji rozarij nad upravo, sledi spodnji rozarij na robovih zunanjega parterja, v bližini vhoda je zbirka papeških vrtnic v samostojnem rozariju, v letu 2020 pa sta na južni strani pristave postavljeni dve tematski zbirki vrtnic v loncih, in sicer Vrtnice s slik Marije Auersperg Attems in Slovenske vrtnice. Skupaj je v Arboretumu Volčji Potok na ogled več kot tisoč različnih sort vrtnic.  

Mestna občina Celje je v zadnjih dveh tednih ocvetličila mostove, trge, terase in lokale v starem mestnem jedru Celja, enoletne gredice na javnih površinah in krožišča. Na mostove je bilo nameščenih 340 korit s 1360 pelargonijami, v devetih piramidah po mestu je zasajenih 2700 vodenk, na krožiščih in ostalih površinah pa zmajeva krila. Dela je izvedlo podjetje Simbio, s svojo enoto Vrtnarstvo.  

  Znana modna oblikovalka Barbara Repinšek je od septembra lani pripravljala kreacije, s katerimi je želela svoje delo predstaviti na modni reviji. Skice so bile začrtane, blago je bilo izbrano in ukrojeno. Načrte je prekrižal koronavirus. V kaj so se prelile ideje, med drugim navdihnjene z zgodovino knežjega mesta, prikazuje razstava na Krekovem trgu.  

Informacijska točka Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra (MCC), je danes virtualno izvedla tradicionalni Festival prostovoljstva, ki ga izvaja skupaj z Mestno občino Celje. Na dogodku, ki ga je MCC pripravil na YouTube kanalu in Facebook strani ter Infopentlji, so razglasili deset letošnjih naj prostovoljcev v različnih starostnih kategorijah.

Pred 25 leti, natančneje 4. maja leta 1995 je nekdanji kapetan Celja in tudi islandskega Vikingurja Jani Žilnik ustanovil Nogometno šolo Mali šampion. Diplomirani inženir metalurgije je dve generaciji Šampiona do 15 let pripeljal do naslovov državnih prvakov. Člansko moštvo Šampiona je tri sezone igralo v 2. SNL. DEAN ŠUSTER »To so bila leta vzponov. Po osmih letih od ustanovitve nas je zadel uspeh. Sam sem pričakoval, da nas bo celo prej. Pomembno je, da se je večina igralcev uspešno šolala. Leta 2006 smo imeli izjemno generacijo. Antonio Mlinar Delamea, prvi Slovenec v najmočnejši ameriški ligi, in Boban Jović, sta bila kasneje občasna slovenska članska reprezentanta. V prvi ali drugi slovenski ligi, nekateri pa tudi v tujini, so igrali Rok Baskera, Rade Jovanović, Tomaž Kožar, Miha Goropevšek, Miha Korošec, Matic Čretnik, Žan Horvat, Tadej Žagar, Jaka Bizjak, Uroš Korun, Žiga Škoflek, Blaž Kramer, Tadej Kotnik,« se spominja Žilnik. Več v tiskani izdaji Novega tednika.

V veliki dvorani Narodnega doma Celje je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot arhitektu Janku Hartmanu, ki je pomembno zaznamoval podobo mesta, podelil naziv častni meščan Celja. Podelil je tudi zlati grb, tri srebrne in tri bronaste ter šest kristalnih celjskih grbov. Zaradi vladnih ukrepov je bila slovesnost, ki bi morala biti na dan občinskega praznika, 11. aprila, prestavljena za dva meseca in izvedena ob manjšem številu povabljencev in gostov.

»Ko je bila karantena zaradi koronavirusa in nisem smel na trening, sem šel vsaj v garažo in za nekaj minut prižgal motor. Takoj ko sem zavohal bencin, sem se bolje počutil.« Tako pravi Ambrož Vahen, lanski državni in evropski prvak v vožnji s stoječim vodnim skuterjem. Svoj adrenalinski konjiček sicer opiše kot zahtevno in garaško dejavnost. A hrup, hitrost in vznemirjenje ob premagovanju valov odtehtajo še tako boleče mišice.

Od včeraj, 3. junija 2020, je pogrešan 82-letni Milan Špec iz Žalca.

  Po 1. juliju lani, ko je dolgoletnega direktorja Marjana Jakoba zamenjal dotedanji direktor šmarske kmetijske zadruge Vinko But, se je v Mlekarni Celeia marsikaj spremenilo. Ukrepi, ki jih je sprejelo novo vodstvo, so med nekaterimi zaposlenimi in tudi v javnosti dvignili nekaj prahu, vendar letošnji poslovni rezultati potrjujejo, da so bili pravi. Mlekarna namreč letos kljub drugačnim pogojem poslovanja, h katerim jo je prisilil čas epidemije, posluje dobro. Prve štiri mesece je zaključila z dobičkom in pozitiven rezultat bo po napovedih direktorja Vinka Buta imela tudi ob koncu leta.  

 »Niti za roko ga nisem smela prijeti. Popravljal si je masko, me sicer poslušal, a mi vmes večkrat pokazal, da želi nazaj v svojo sobo, v okolje, ki ga je vajen in kjer lahko sproščeno diha. Srce parajoč pogled. Obisk v soboto je bil boljši. Sicer je bilo vse enako, ista pravila. Bog mi pomagaj, neodgovorna kot sem, sem jih prekršila. Prijela sem ga za roke, mu pregnetla vsak prst in kite na dlani ter ›naštimala‹ Slaka. Danes ima rojstni dan, zato sem si izprosila še en termin za obisk. Če spoštujem pravila, mu ne smem stisniti roke, kaj šele, da bi ga poljubila …« To je del čustvenega zapisa Mateje Mušič – Gorenšek, ki ga je na Facebooku objavila po obisku svojega očeta v enem od domov za ostarele na Celjskem.  V tiskani izdaji Novega tednika tudi o tem, kako takšni ukrepi, kjer so omejeni dotiki in telesna bližina vplivajo na psiho svojcev in starejših in kaj pri tem opozarjajo v združenju za kakovostno starost Srebrna nit.  

Prebivalci Dolenje vasi pri Preboldu so dolgo čakali na ureditev zelo prometnega in tudi slabo preglednega križišča na regionalni cesti Latkova vas–Trbovlje. Po napovedih naj bi izbran izvajalec del na tem mestu do sredine julija že uredil krožišče.

  Ob izbruhu koronavirusa je bilo na prvem mestu preprečevanje zdravstvene krize. Zdaj ko se številke novookuženih in težko bolnih zmanjšujejo, so oči uprte v ponovno oživljanje gospodarstva. Kot kažejo nekatere raziskave, se ljudje bolj kot tega, da bi zboleli, bojijo, da bi izgubili delo. »Pri delodajalcih je v zadnjih desetletjih malo socialnega čuta, da bi med krizo zaščitili svoj kader, kar je v primerjavi s preteklostjo zagotovo šibka točka. Žal so na prepihu tudi usposobljeni zaposleni. Gre za ravnanje, ki ga je s seboj prinesel kapitalizem, kaj drugega je težko reči. Pameten delodajalec, ki dela na dolgi rok in verjetno ima neke rezerve, bo ključne zaposlene zadržal.« Tako trenutne razmere na trgu dela vidi prof. dr. Ivan Svetlik, sociolog in univerzitetni profesor, ki je bil minister za delo, družino in socialne zadeve v času prejšnje krize. Pojasnjuje, da je učinek državnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva težko napovedati, saj s takšnimi razmerami še nismo bili soočeni.  

Danes, okoli 16.30 ure, se je na območju Ljubnega ob Savinji zgodila tragična prometna nesreča,v kateri sta umrli dve osebi. V nesreči sta bili udeleženi tovorno in osebno vozilo.

Tudi v Sloveniji se soočamo s staranjem družbe in s pomanjkanjem primernih stanovanj ter bivalnih enot. Da se je na jesen življenja dobro pravočasno pripraviti, so zaznali v investicijskem podjetju Malteški dvori in se pred približno dvema letoma odločili za pilotni projekt gradnje samostojnih oskrbovanih stanovanj. Prihodnji mesec bo podjetje trgu ponudilo 19 novih sodobnih stanovanj, prilagojenih bivanju starejših.

Žalski policisti so v ponedeljek popoldne na območju občine Tabor rešili lisičko. Na terenu so policisti opazili dva moška, eden od njiju je bil oborožen z dolgocevnim orožjem. Ker ni kazalo, da bi šlo za lovca, so z moškima opravili postopek.      

Čas epidemije koronavirusa je bil tudi velika preizkušnja za plesne šole, ki se ukvarjajo z umetniškim plesom. Kako so preživeli to težavno obdobje, kakšne bodo finančne posledice in kako spet delujejo po rahljanju ukrepov, smo se pozanimali v Plesnem forumu Celje.

Naš časopis letos praznuje častitljiv jubilej 75 let delovanja. Prvič je izšel kmalu po drugi svetovni vojni, 2. junija 1945, takrat pod imenom Nova pot. Potem je izhajal še pod drugimi imeni, Na delo, Naše delo, dolgo obdobje pa kot Celjski tednik, mnogi bralca ga še vedno naslavljajo tudi pod tem imenom. Z današnjim imenom Novi tednik pa je začel izhajati sredi decembra leta 1968. Sedem desetletij in pol v življenju časopisa je dolga doba in prav ta bogata zgodovina časopisa, ki je prinesla bolj ali manj viharne čase, je ena od njegovih največjih vrednosti, na kateri lahko gradi tudi svojo prihodnost.