Arhiv NTRC

Nekdaj mu je srčni utrip narasel na dirkališčih za motokros. Ko je na spletu zagledal oglas za stoječi vodni skuter in se z njim prvič podal na vodo, se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Prvo vožnjo je leta 2016 odpeljal na Dravi v Mariboru. Prosti slog s triki ga ni navdušil, več užitka je našel v premagovanju zavojev in potegovanju za najboljši čas. »Uživam, ko moje telo ob vožnji trpi, ko lovim ravnotežje in se gibam s plovilom. Všeč so mi ropot motorja, vonj bencina, hitrost.«

Kakšni so spomini na prvo tekmo? To je Šentjurčan odpeljal v Fažani. Ko gleda nazaj, ve, da je bil povsem nekonkurenčen že zaradi tedanjega skuterja. »Zdelo se mi je, da sem dobro pripravljen. A ko sem prišel na prizorišče, sem videl čisto drugačen svet. Dirkači so imeli na svojih ›jetih‹ posebne komponente in predelave, ki jih dovoljuje tekmovalna kategorija. Že zato sem vedel, da uspeha ne bo.« Čeprav se je uvrstil na zadnjo mesto, mu to ni vzelo poguma. Z nakupom novega vozila se je preusmeril v novo kategorijo, imenovano GP 2. Stroj je predelal, kot to dovoljujejo pravila. Teh tekmovalci ne morejo obiti, saj morajo s skuterji, preden zapeljejo v vodo, na tehnični pregled.

Na Celjskem trening ni možen

V Sloveniji trenira na reki Dravi, na morju ali na Ranci pri Ptujskem jezeru. »Ko se s kolegi vozimo po Dravi, se mimoidoči ustavljajo in nas kaj vprašajo. Ta šport ni množično razširjen, rad bi, da bi bil pri nas bolj prepoznaven. Tekmovalci smo želeli, da bi v Sloveniji v začetku julija imeli dirko. Ali dogodek bo ali ne, je v veliki meri odvisno od dogajanja, povezanega s koronavirusom.«

Čudi ga, da vožnja ni dovoljena na bližnjem Slivniškem ali Šmartinskem jezeru, a je to, kot opaža, najbrž povezano z odločitvijo naravovarstvenikov. »Mesta, kjer lahko treniramo in vozimo, so predpisana. Menim sicer, da je vožnja za ribe in rastline koristna, saj vodo dobro premešamo in vanjo dodamo kisik,« doda v smehu. Kljub temu da spoštuje naravo, se mu zdi, da bi lahko na številnih slovenskih jezerih določili posebna območja, kjer bi na svoj račun prišli ljubitelji takšnih in podobnih vodnih športov.

Priprave – zdravilo za bolečine

Da dirkači obvladajo vozila, ki razvijejo hitrost od 90 do 115 kilometrov na uro, morajo biti dobro psihično in telesno pripravljeni. Ambrož kondicijo nabira v eni od šentjurskih telovadnic tri- do petkrat tedensko. Njegove priprave temeljijo na vajah z lastno težo in na vajah z utežmi. Pozornost namenja tudi svojim mislim. »Bolj kot si pripravljen, lažje odpelješ dirko. Med vožnjo te namreč lahko zgrabijo krči, začnejo se bolečine v rokah, nogah in hrbtenici,« pravi sogovornik, ki hodi pogosto tudi v hribe, supa in nasploh rad preživlja čas v naravi.

Tekmovalci začnejo voziti hkrati. Za zmago šteje le to, kdo je na koncu proge prvi. Razmere so precej drugačne glede na to, ali vozijo po reki, jezeru ali morju. Dirke so v vsakem vremenu.

Preberite več v Novem tedniku