Arhiv NTRC

Njen likovni talent je učiteljica v osnovni šoli hitro prepoznala, zato je spodbujala njeno ustvarjanje. Kot enajstletna deklica je Klavdija naredila svojo prvo grafiko, monotipijo, na kateri je upodobila krajino z mavrico, ribnik, v katerem so plavale ribe, in ptice v krošnjah drevesa. »Še hranim to grafiko, ki je lep spomin na moje začetno ustvarjanje. Hvaležna sem, da sem bila že v osnovni šoli deležna podporetako profesorjev kot staršev.Ker je ob koncu mojega osnovnošolskega izobraževanja v Velenju odprla vrata umetniška gimnazija, odločitev, kje bom nadaljevala šolanje, ni bila težka. Študijska leta sem preživela na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani,« na hitro preleti svojo pot izobraževanja, ki se za umetnika pravzaprav nikoli ne konča. Ustvarjanje je, kot poudarja, neusahljivo raziskovanje. Je način življenja.

Portugalska

Priznava, da je imela med študijem odlične pogoje za učenje in delo. »Na akademiji smo ustvarjali v velikih ateljejih z odličnimi mentorji, posvečala sem se predvsem slikarstvu, ki je bil moj glavni predmet, ob tem pa še grafiki, v kateri sem našla poseben ustvarjalni jezik,« poudarja Klavdija, ki je kot absolventka pol leta preživela na študijski izmenjavi na Portugalskem, kjer se je še dodatno poglobila v študij grafike. »Na Portugalskem sem uživala v ustvarjalni svobodi, povsem razbremenjena ustaljenih okvirov, ki sta mi jih je postavili akademija in družba, v kateri sem se gibala. Ta odmik me je miselno in čustveno odprl in prevetril. To je pri ustvarjanju še posebej dobrodošlo, saj lahko hitro zapadeš v rutino, ki duši ustvarjalni naboj.«

Zapuščeno podstrešje

Po uspešno končanem študiju se je vrnila v domače okolje, kjer si je uredila slikarski atelje na podstrešju domače hiše. »Podstrešje je bilo prazno, zato se mi je porodila misel, da bi v tem prostoru ustvarjala. Starša sta se takoj strinjala. Pravzaprav sta zelo vesela, saj me lahko videvata vsak dan ... In zdaj vidim, da sem se prav odločila, saj se zelo dobro počutim v svojem ateljeju,« doda s pristnim nasmehom, ki potrjuje, da je v življenju našla delo, ki jo osrečuje.

Začetki, kot pravi, niso bili preprosti. Najprej je v lokalnem okolju pletla vezi sodelovanja. »Velenje ima razvito umetniško sceno. Pred korono sem bila dejavna v Kulturno-umetniškem društvu Koncentrat, izvajali smo različne projekte, vodila sem tečaje in delavnice, pripravljala scenografijo, z ilustracijami sem se udeleževala umetniških sejmov. Prodajala sem originalne slike, grafike in ilustracije na umetniških sejmih, se udeleževala likovnih kolonij in še bi lahko naštevala.« 

Igrive ilustracije

Preboj je doživela z igrivimi grafičnimi ilustracijami, ki so navdušile mnoge. »Sočasno peljem dve zgodbi. Ena je vezana na delo akademske slikarke, druga je bolj poslovna, saj želim svojo izraznost preliti v tudi bolj uporabne stvari. Tudi v sodelovanju z drugimi ustvarjalci. Vsako leto izdam ilustriran koledar. Ves čas snujem nove zamisli, vendar se jih lotim le, ko so res povsem domišljene, saj sem zelo zahtevna do sebe. Pri ustvarjanju zagovarjam edinstvenost, cenim vse, kar je ročno izdelano. Imam obilo znanja, zato si rečem, zakaj ga ne bi uporabila. Delo je moj užitek, je moje veselje ...«

Svoje ustvarjanje je, kot še pravi, prilagodilafinančnim zmožnostim. »Sem skromna, marsičemu sem se primorana odpovedati, da lahko zaslužen denar vlagam v pripomočke za ustvarjanje, material, grafično tiskalnico ... Zato sem izbrala na začetku svoje ustvarjalne potilinorez, ker je to preprosta tehnika, ki ne zahteva veliko. A kljub svoji preprostosti mi je omogočila, da sem razvila svoj izrazit slog.«

Multipraktik

Zaveda se, da mora za lastno promocijo poskrbeti sama. »Zato smo današnji umetniki prisiljeni biti nekakšni multipraktiki,« dodaja. »Poleg talenta in volje do dela moraš imeti tudi nekaj poslovne žilice, moraš biti odprt in komunikativen. Družbena omrežja so mi pri tem v pomoč. Na Instagramu sem prisotna skoraj vsak dan. Predstavljam svoje umetnine, snemam in predstavljamproces dela, vsakodnevne novosti ter sodelovanje in projekte, ki jih snujem z drugimi ustvarjalci. Tako pridobivam kupce in sledilce, ki se lahko od mene tudi česa naučijo.«

Njena dela so na voljo tudi v treh fizičnih trgovinicah po Sloveniji – trgovini Ika in Mladinski knjigi v Ljubljani ter trgovini z darili Koko v Celju. Trenutno razstavlja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Tivoliju v Ljubljani, na ogled je njeno umetniško delo, ki ga je izbrala mednarodna žirija.

Celoten prispevek preberite v aktualni številki Novega tednika, ki je izšel 4. 8. 2022.