Lovro Zafred je profesionalni gledališki igralec, ki zadnja leta s svojim talentom in ustvarjanjem vedno glasneje opozarja nase. 28-letni Štajerec , ki je leta 2019 diplomiral iz dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), je od leta 2022 član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje. Gledamo ga lahko tudi na televizijskih zaslonih, med drugim v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Gospod profesor. 15. decembra lani je prejel tudi prestižno Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih in tako dokazal, da je ime, ki bo trdno ovekovečeno v celjskem in slovenskem prostoru gledališke umetnosti.
Človek, čigar globina in intelekt se kažeta tako v vlogi igralca kot v čisto življenjskem pogovoru na štiri oči. To je Lovro Zafred. Je izjemno miren, a hkrati življenja poln in prijeten sogovornik, ki premišljeno, vendar neobremenjeno ubira besede. Ne govori v prazno in če na nekaj nima odgovora, se ne trudi dolgoveziti ter iskati plitkih rešitev, kako bi se izvlekel, temveč to iskreno pove. Umetniška in stara duša, bi lahko rekli po domače. Je tudi eden redkih sogovornikov, ki mi je na koncu pogovora postavil vprašanje. »Ali vas drugače zanima gledališče, ste bili na kateri naši predstavi?« Kot da mu ni bilo ravno jasno, zakaj smo na pogovor povabili ravno njega. Zato, ker smo v njem videli potencial, kot tudi mnogi drugi, ki ga gledajo na odru in televiziji. In nismo se zmotili.
Ljubezen do igre se je rojevala postopoma
Z igro se je Lovro začel ukvarjati že v osnovni šoli, kjer je obiskoval dramski krožek. Kot dijak na II. gimnaziji Maribor je nato obiskoval gledališko skupino Gnosis. »Vedno več časa sem preživel na odru in začel resneje o gledališču razmišljati v tretjem letniku gimnazije. V četrtem sem se nato odločil za študij dramske igre. Prej sploh nisem razmišljal, da bi to bilo možno, nato sem se v gledališče hitro zaljubil,« pove. In tako se je odpravil na sprejemne izpite na AGRFT, ki slovijo po svoji selektivnosti, saj na akademijo ni tako lahko priti. »Ti izpiti so bili kar zahtevni, saj trajajo več dni, izbor pa poteka v dveh ločenih krogih in vključuje praktični preizkus telesnih sposobnosti, govora in petja, komisija ocenjuje tudi skupinske in posamezne improvizacije. Na licu mesta dobiš tudi besedilo,« doda. Kot razloži, so sprejemni izpiti na omenjeni akademiji celostni in zahtevajo precej energije ter osredotočenosti. »Od teh ›sprejemcev‹ je odvisna cela poklicna kariera igralca,« poudari Lovro. »Takrat je bilo to zelo obremenjujoče. Ampak sem preživel,« se pošali. Pove, da študij igre zahteva kar nekaj časa. »Imam občutek, kot da sem bil tista štiri leta bolj ali manj večino časa na akademiji, od jutra do večera. Na trenutke je bilo naporno, ampak hkrati s tem študijem odkriješ nove stvari pri sebi in drugih. Je celosten proces in predvsem zrelostni preizkus,« pojasni. Sicer ima na študentska leta lepe spomine. »Če do igre res čutiš strast in te res globoko zanima, je potem to eden najlepših študijev. Ne znam si predstavljati, da bi študiral karkoli drugega. Če bi, bi verjetno še vedno hlepel po dramski igri.«
SLG Celje mu daje ogromno
Lovra je v ansambel SLG Celje povabila nekdanja direktorica mag. Tina Kosi. »Njeno povabilo sem z veseljem sprejel. Nato se je kmalu zamenjalo vodstvo, ki je v gledališče prineslo svež veter. Imam občutek, da sem v SLG Celje prišel v zelo pravem trenutku, saj mi je ponudilo priložnosti, brez katerih danes ne bi bil tukaj, kjer sem,« poudari. Na vprašanje, ali čuti, da mu celjsko gledališče nudi dovolj možnosti za razvijanje ustvarjalnega potenciala odgovori: »Absolutno.« Tako je med drugim zaigral v predstavah 3JA!, Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije, Juriš, Oblasti teme in Poglej me. O Lovrovem igralskem talentu se bodo lahko vsi ljubitelji gledališča, ki igralca mogoče še ne poznajo, prepričali tudi 24. januarja na premieri predstave Sen kresne noči, ki bo v celjskem SLG.
Prejel prestižno Severjevo nagrado
Lovro je 15. decembra lani prejel Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih, kar je pri njegovih sorazmerno mladih letih izjemen dosežek. Kaj pravi o priznanju? »Pomeni mi res lepo potrditev za delo in vložen trud. In tudi za sezono, ki je bila zame osebno res pomenljiva in s katero se je celjsko gledališče zelo dobro predstavilo. Ob tem čutim hvaležnost do režiserjev, kolegov, soustvarjalcev, pravzaprav vseh v celjskem gledališču, ki so mi dali priložnost, da lahko počnem to, kar počnem. Nagrada mi je tudi lepa spodbuda in mi daje zanos, da se trudim še naprej.«
Foto: Andraž Purg
Preberite več v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla danes, 16. januarja 2025!