Pretita socialna in gospodarska bomba?
Po vladnih napovedih naj bi postopno zapiranje Premogovnika Velenje (PV) trajalo do konca leta 2033, toda vedno glasnejša so namigovanja, da naj bi se to zgodilo že leta 2029. Med prebivalci Šaleške doline je prisotna negotovost, saj ne vedo, kaj bo potem. Sprašujejo se, zakaj je z zapiranjem treba hiteti. Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki ga je državni zbor sprejel konec lanskega leta, odgovorov ne ponuja, navaja le, da morata velenjska in šoštanjska občina do takrat zagotoviti alternativni vir ogrevanja. Po besedah sindikalista Simona Lamota bi prenehanje pridobivanja premoga pred letom 2033 povzročilo socialno in gospodarsko bombo ne le za Šaleško dolino, ampak za celotno državo.
Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (t. i. interventni zakon) predvideva, da bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) občini Šoštanj in Velenje s toploto oskrbovala do 30. aprila 2027. Dolgoročne ukrepe za pravičen prehod iz premoga naj bi opredelila zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju premogovne regije. S pripravami obeh zakonov vlada zamuja že tri leta.
Posledice hitenja
Sprva so predstavniki vlade kot letnico zaprtja velenjskega premogovnika omenjali leto 2033, se zadnje čase leto 2029. Do tega leta naj bi po napovedih generalnega direktorja Premogovnika Velenje mag. Marka Mavca odkopali 10 milijonov ton premoga in število zaposlenih postopno zmanjšali s skoraj dva tisoč na petsto. Količina odkopanega premoga naj bi bila usklajena s potrebami Termoelektrarne Šoštanj.
Kakšne bi bile posledice hitenja? Prof. dr. Žan Jan Oplotnik z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru je na seji šoštanjskega občinskega sveta predstavil študijo Socialni in ekonomski vidiki prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije ob predčasnem zaprtju Teš in Premogovnika Velenje. Ta med drugim predvideva, da bi predčasno zapiranje termodivizije (PV in Teš) v Šaleški dolini posredno ogrozilo kar devet tisoč delovnih mest po vsej Sloveniji. »Z ustrezno pripravo podpornega okolja obstaja možnost, da bi v Šaleški dolini ustvarili 14 tisoč novih delovnih mest. To bo seveda dolgotrajen proces, saj naj bi trajal kar dve desetletji. Lokalne skupnosti morajo vztrajati, da bosta država in Evropa v ta namen zagotovili dovolj sredstev,« je poudaril dr. Žan Jan Oplotnik. (Foto: arhiv NT/SHERPA)
Članek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 16. januar 2025!
