VONARJE - Direkcija miri, da sanacija doline ni potrebna
»Tudi, če bi bilo območje v celoti očiščeno in bi vanj natočili pitno vodo, bi tja pritekalo dvakrat več hranil, kot bi jih jezero lahko sprejelo. Znova bi prišlo do onesnaženja, kot se je to zgodilo že v preteklosti,« je rezultate študije o ponovni ojezeritvi Vonarskega jezera, o katerih smo v Novem tedniku poročali že pred časom, komentiral direktor Direkcije RS za vode (DRSV) Roman Kramer. Poudaril je, da ponovna ojezeritev ni možna. Spomnimo, da je analiza nanosov, ki je bila del študije, ponekod pokazala presežene vrednosti nekaterih težkih kovin. Po besedah Kramerja razmere niso tako zaskrbljujoče, da bi bila potrebna sanacija celotne doline.
Direktor DRSV je pojasnil, da ponovna ojezeritev območja ne bi bila smiselna tudi v primeru, če bi na slovenski strani Sotle povsem uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zmanjšali vse vplive industrije. Že samo vplivi iz narave in gozda bi bili za novo nastalo vodno telo preveč obremenjujoči. »Kmetje listja več ne grabijo za steljo živali, mlado vejevje ostaja v gozdu in trohni. To bi se ob padavinah spiralo v jezero, kar bi vpliva na preveliko vsebnost hranil in evtrofikacijo.«
»V reko je pritekalo marsikaj«
Poročali smo že, da je študija ponekod v sedimentih oz. nanosih pokazala prekoračene opozorilne in kritične mejne vrednosti nekaterih težkih kovin. Kramer je dejal, da so s tem ugotovili onesnaženost zemlje na mestu razkopov tik ob Sotli, na podlagi analiz pa ne morejo določiti, do kam vse onesnaženje sega.
»Podjetja so v preteklosti svoje odplake spuščala v Sotlo. Vprašanje je, če se da to dokazati, vendar je iz leve in iz desne strani reke dejansko pritekalo marsikaj. Še danes priteče kaj neprimernega. Ena sama čistilna naprava v Rogaški Slatini tega vpliva ne more izničiti. Še posebej zato, ker je Sotla nižinska reka, ki odlaga sedimente, saj nima deročih pretokov.« Kot enega od možnih vzrokov onesnaženja je omenil tudi način kmetovanja, pri katerem nastaja veliko gnojevke. »Kmetijcev ne krivim, a v preteklosti se je tam dogajalo marsikaj, tako kot drugod po državi. Težke kovine najdemo med drugim tudi v nekaterih nanosih Drave, Save in Soče. Včasih smo na naravo in na vodotoke gledali drugače kot danes.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
O tem, za katere dejavnosti so na območju predvidene omejitve, in kakšne vsebine so tam primerne, preberite v tiskani izdaji časopisa.
Preberite več v Novem tedniku
