Iz pivovarskega mesta v turistično destinacijo
Občina Laško se je v zadnjih desetih letih usmerila v novo strategijo razvoja. Laško se je iz čistega pivovarskega mesta prelevilo v turistično destinacijo z ljudmi, ki razmišljajo v smeri turističnega razvoja in ki so prijazni do turistov, pravi župan Franc Zdolšek. Ob tem je prepričan, da bosta tudi storitvena dejavnost in predelovalna industrija še naprej prispevali k razvoju občine Laško.
»V občini imamo dve zdravilišči, ki sta glavna turistična ponudnika – Thermano in Rimske terme – pri čemer želimo tudi ostale, ki se v občini ukvarjajo s turizmom, spodbuditi k sodelovanju in razvoju na tem področju. Zato smo v preteklih letih veliko pozornost v občini namenili gradnji vodovodov in cestne infrastrukture. Želimo si, da bi se s turizmom razvijalo tudi naše podeželje. Pomemben dejavnik pri tem so telekomunikacijske povezave, zato smo tudi pridružili projektu Rune. Upam, da bo glede na obljube v naslednjih dveh, treh letih vsako gospodinjstvo v občini povezano s svetom tudi z optično povezavo. Skratka, celo občino želimo čim bolj spodbuditi in aktivirati v smeri turistične in kmetijske dejavnosti.«
Laško vendarle še naprej ostaja tudi pivovarsko mesto, sploh ker se proizvodnja piva Union iz Ljubljane seli v Laško. Kako so spremembe v lastništvu pivovarne vplivale na gospodarstvo in razvoj v občini?
Posledice zagotovo niso bile ugodne. Vendar menim, da pivovarstvo v Laškem ne bo zamrlo. V to smo bili prepričani že ob prevzemu pivovarne in verjamem, da bo šlo pivovarstvo še z večjimi koraki naprej. Pričakujemo, da bo Laško največje pivovarsko mesto v Sloveniji in da bo tudi proizvodnja še naprej rasla, glede na to, da Heineken tu poleg laškega piva vari tudi ostala piva iz svoje skupine.
Kaj je v občini Laško trenutno največja težava?
Zagotovo so to poplavna ogroženost in z njo povezane zelo omejene možnosti gradnje. Velike težave imamo s pridobivanjem gradbenih dovoljenj za gradnjo večstanovanjskih objektov. Zahteve Arsa pri tem so izjemno velike. Občina ogromno denarja namenja pripravam projektov za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Upam, da bomo čim bolj uspešni pri uresničevanju teh projektov v Debru, kjer želimo zgraditi več stanovanjskih enot. Poleg tega želi na tem območju tudi Thermana širiti svoj dom upokojencev. Vendar brez izvedbe protipoplavnih ukrepov za celotno območje Debra gradnja ne bo mogoča.
Kakšne so sicer potrebe po stanovanjski gradnji v občini?
Potreb je veliko. Graditi bi želeli tudi na podeželju, v drugih predelih Laškega, v Rimskih Toplicah … Želimo si, da bi čim prej prišli do primernih zemljišč za gradnjo. To po trenutni zakonodaji pomeni ogromno zapletov glede sprejemanja OPN in OPPN, kar je absolutno nesprejemljivo za mlade investitorje, ki trenutno želijo graditi.
Ureditev marijagraškega ovinka je zmanjšala poplavno ogroženost Laškega. Kako ste sicer zadovoljni z zagotavljanjem poplavne varnosti v občini?
S tem, kar se v občini dogaja na področju voda, nismo zadovoljni. Neprestano izvajamo pritisk na Direkcijo RS za vode, da bi se čim hitreje lotila sanacije toka Savinje in njenih pritokov Rečica, Lahomnica in Gračnica. Res je tudi, da je občina Laško izredno plazovita in vsak manjši poseg lahko povzroči plazenje zemlje. Lani smo bili priča pogrezanju stanovanjske hiše zaradi vdora zemlje. Zelo sem vesel, da smo pred dnevi družini, ki se je morala izseliti, predali ključe nadomestne hiše. Tu se je ministrstvo za okolje in prostor zelo izkazalo, ko je pomagalo pri nakupu te hiše. Hkrati smo se lotili tudi sanacije največjega plazu v državi v minulem letu, to je plazu Stopce.
Kako država pomaga občini pri sanaciji plazov?
Plazov v naši občini je ogromno. Predvsem manjše urejamo z lastnimi sredstvi, medtem ko večje vsako leto v skladu z zakonodajo prijavljamo na razpise ministrstva za okolje in prostor. Trenutno urejamo več manjših plazov, kjer je ogrožena predvsem občinska infrastruktura, zlasti ceste. V občini je trenutno verjetno več kot sto plazov, med katerimi je tudi približno dvajset takšnih, ki neposredno ogrožajo stanovanjske hiše ali infrastrukturo. Država vsako leto nameni sredstva za sanacijo treh do šestih plazov.
V zadnjem obdobju ste v občini, tudi v sodelovanju z državo, uspeli uresničiti številne projekte (nov most čez Savinjo v Marija Gradcu, posodobitev železniške proge, gradnja prizidka k Vrtcu Rimske Toplice, ureditev kuhinje v OŠ Primoža Trubarja Laško, nov Tic v Rimskih Toplicah, tenis igrišča v Debru …). Katere naložbe, ki jih načrtujete, bodo še pomembno vplivale na življenje občanov?
Načrtov imamo ogromno. Pomembna naložba, vredna približno tri milijone evrov, je nova telovadnica v Rimskih Toplicah, ki jo bomo začeli graditi v začetku prihodnjega leta. Pridobivamo še zadnje papirje za gradbeno dovoljenje za prizidek k Zdravstvenemu domu Laško. Želimo si boljši zdravstveni dom z manj težavami. Po zadnjih informacija se razmere na kadrovskem področju izboljšujejo. Upam, da bomo res v čim krajšem času prišli tudi do zasedbe proste ambulante v Rimskih Toplicah in do dodatnega pediatra v Laškem. Menim, da se je zdravstveni dom med epidemijo zelo izkazal, saj je nudil svoje storitve tudi ob vseh praznikih in koncih tedna. Upam, da bomo s prizidkom prišli do kakovostne medicinske oskrbe v občini.
Menim, da bodo vse te izboljšave tudi spodbuda za ekonomski razvoj različnih delov občine Laško. Potencialov za razvoj na različnih področjih v občini ne manjka. Najbolj nas jezi izredno počasno in zapleteno sprejemanje prostorskih aktov za marsikaterega investitorja, ki želi v občini graditi. Imamo investitorje, ki so kupili velika kmetijska zemljišča in želijo na njih vzpostaviti turistično dejavnost. Ta zemljišča so neprimerna za kmetovanje, a s turistično dejavnostjo bi omogočala preživetje. Zato smo na ministrstvih že večkrat poudarili, da bi bilo treba za dodatno dejavnost na kmetijah bistveno poenostaviti postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, predvsem za stavbe brez ogljičnega odtisa.
V zadnjem času veliko govorimo o trajnostni mobilnosti. V regiji pospešeno gradijo kolesarske povezave. Kako te napredujejo v občini Laško?
Tik pred koncem je gradnja kolesarske povezave na levem bregu Savinje od Laškega do Zidanega Mosta. Z njo želimo še bolj povezati oba zdraviliška kraja – Laško in Rimske Toplice. Obljubljeno je, da bo v prihodnjem letu končana tudi kolesarska steza Tremerje–Laško, s čimer bomo dobili kakovostno kolesarsko povezavo od Celja do Zidanega Mosta. Trenutno smo v fazi pridobivanja zemljišč. Upam, da pri tem ne bo večjih težav. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi se gradnje kolesarske poti lotilo v prvi polovici prihodnjega leta. Seveda tako občino kot državo kar nekaj naložb na tem področju še čaka. Ena je tudi nov most čez Savinjo v Rimskih Toplicah, ki bo tudi pomembna povezava. Stari most bomo porušili in na drugem mestu, v Šmarjeti, zgradili novega, vključno s pločniki in kolesarsko stezo. Predvideno je tudi novo krožišče. Hkrati bodo izvedeni protipoplavni ukrepi z zaščito železniške postaje v Rimskih Toplicah in cestne infrastrukture. Ob tem bo treba nekaj objektov porušiti, med drugim gostilno Hochkraut in trgovino, ki bosta bosta lahko postavljeni na drugem mestu. Upamo, da bomo v naslednjih mesecih sprejeli OPPN, ki je pogoj za odkup omenjenih dveh stavb, nato bosta na vrsti projektiranje in začetek del. Gre za državni projekt, občina pri njem sodeluje s pripravo OPPN. Odkup stavb, gradnjo mostu in izvedbo protipoplavnih ukrepov bo financirala država. Hkrati pričakujemo, da se bo čim prej začela tudi gradnja ceste Hrastnik–Zidani Most z deviacijo proti Laškemu, kjer je obenem predvideno nadaljevanje kolesarske poti med savinjsko in zasavsko regijo.
Kako kaže prenovi mestnega jedra Laškega?
V naslednjih tednih bo objavljen razpis za obnovo dela Mestne in Trubarjeve ulice in dela ulic proti banki. Pridobili smo tudi evropska sredstva za gradnjo kanalizacijskega sistema. Hkrati bomo prenovili talne površine, vse napeljave v tleh in javno razsvetljavo v starem mestnem jedru. Projekt pripravlja zmagovalec natečaja za ureditev starega mestnega jedra. Tu je tudi ogromno usklajevanj z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Smo tudi pred novimi izzivi, kako zagotoviti nadomestna parkirišča in z javnih površin v mestnem središču umakniti promet.
V občini zadnji dve leti dajete možnost občanom, da predlagajo porabo sredstev iz občinskega proračuna – za izboljšave, ki jih želijo v svojem kraju. Katere projekte ste uresničili na ta način?
S krajevnimi skupnostmi in z občani smo uresničili že kar nekaj idej: postavili smo fitnes na prostem v Rimskih Toplicah. V Sedražu in Vrhu nad Laškim smo uredili parkirišča, postavili ograje v Marija Gradcu … Takšen način sodelovanja občanov pri porabi proračunskih sredstev je neposreden pokazatelj, kakšne želje imajo ljudje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: SHERPA
