Andraž Purg

Upad je bil še posebej izrazit v izvozno usmerjeni dejavnosti, a kljub temu se je nadaljevala rast naložb v gradnjo in infrastrukturo, kar je mogoče pripisati odpravljanju posledic poplav avgusta 2023. Po podatkih, ki jih je na osnovi še nerevidiranih letnih poročil pripravila celjska izpostava Ajpesa, so gospodarske družbe ustvarile nekoliko manj prihodkov od prodaje kot leta 2023, imele so več čistega dobička, a tudi več čiste izgube. Kljub temu so poslovno leto zaključile s pozitivnim neto čistim dobičkom, ki je znašal 390 milijonov evrov. Družbe so ob tem rahlo zmanjšale število zaposlenih, povprečna plača v regiji se je zvišala, a še vedno zaostaja za republiškim povprečjem.

Na tujih trgih je bilo v regiji najmočnejše gospodarstvo celjske občine, ki je ustvarilo 35 odstotkov celotnega izvoza regije. Sledile so ji žalske družbe s 15-odstotnim deležem in zreške družbe z 9-odstotnim deležem.

Višji dobiček, a tudi višja izguba

V 21 občinah celjske regije je lani poslovalo 46 velikih, 125 srednjih, 1.010 malih in 5.014 mikrodružb. Ustvarile so približno 10,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, njihovi odhodki so znašali 9,6 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2023 so bili oboji nekoliko nižji. Nekoliko višja sta bila čisti dobiček, ki je lani znašal malo manj kot 530 milijonov evrov, in tudi čista izguba, ki je znašala približno 140 milijonov evrov.

Največ prihodkov, izvoza, dodane vrednosti, čistega dobička, a tudi čiste izgube so tudi lani ustvarile velike družbe, a je prilagodljivost v regiji na strani manjših družb. Mikrodružbe so glede na leto prej lani zabeležile 14,5-odstotno rast prihodkov, srednje družbe so dosegle 3,2-odstotno rast, medtem ko so majhne in velike družbe beležile upad prihodkov.

Najmočnejša predelovalna dejavnost

Najmočnejši segment regijskega gospodarstva so tudi lani tvorile družbe iz predelovalne dejavnosti. Te so izrazito izvozno usmerjene, saj so ustvarile več kot tri petine vseh prihodkov regije na tujih trgih, zaposlovale skoraj dve petini vseh zaposlenih v regiji in ustvarile več kot tretjino regijskega čistega dobička. Največji delež v izvozu znotraj predelovalne dejavnosti so prispevale družbe, ki izdelujejo kovinske izdelke – teh je bilo 20 odstotkov. Sledili so jim proizvajalci kemikalij in kemičnih izdelkov, strojev in naprav ter motornih vozil, prikolic in polprikolic. Družbe iz predelovalne dejavnosti so poslovno leto 2024 zaključile z neto čistim dobičkom v višini 125.175 tisoč evrov. Na drugem mestu po gospodarski moči v regiji so tudi lani bile družbe iz trgovinske dejavnosti, ki so ustvarile 18 odstotkov regijskega izvoza. Zaradi obnove po poplavah avgusta 2023 je bilo lani v celjski regiji v porastu tudi gradbeništvo.

Celjska regija je v preteklem letu v Sloveniji dosegla približno 8 odstotkov ekonomske moči. V regiji je poslovalo 8,5 odstotka vseh družb, ki so zaposlovale 8,9 odstotka vseh zaposlenih, ustvarile 7 odstotkov vseh prihodkov, 6,5 odstotka čistega dobička ter 7,6 odstotka neto dodane vrednosti.

Upadlo število zaposlenih

Število zaposlenih se je lani v celjski regiji zmanjšalo. V regiji je bilo zaposlenih 48.389 ljudi, kar je 265 manj kot leto prej. Najizrazitejši upad zaposlenih so zabeležile družbe iz predelovalne dejavnosti in družbe, ki delujejo v okviru drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti. Nasprotno so največ novih zaposlitev ustvarile družbe na področju zdravstva in socialnega varstva, kjer se je število zaposlenih povečalo za 64 oseb. Brez zaposlenih je poslovalo 29 odstotkov vseh družb v regiji.

Povprečna mesečna bruto plača v celjski regiji je lani znašala 2.101 evro, kar je 6,8 odstotka več kot leto prej oz. 134 evrov več. Regijska povprečna plača še naprej zaostaja za republiško povprečno plačo, ki jo je v celjski regiji tudi lani presegla le občina Štore. 12 občin celjske regije medtem ni doseglo niti 90 odstotkov slovenskega povprečja. Glede povprečnih bruto plač v regiji so od slovenskega povprečja izstopale štiri dejavnosti, in sicer dejavnost oskrbe z električno energijo, s plinom in paro, informacijske in komunikacijske dejavnosti, dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter rudarstva.

Ajpes, Izpostava Celje

Najizrazitejša rast čistega dobička v Preboldu

Kljub izboljšanju celjska regija pri produktivnosti še zaostaja za slovenskim povprečjem. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v celjski regiji lani znašala 54.609 evrov, kar je 5,8 odstotka več kot leto prej, a je bila še vedno za 14,4 odstotka nižja kot pri vseh družbah v Sloveniji. Pri višini neto dodane vrednosti na zaposlenega so se v celjski regiji izrazito izkazale družbe iz občin Polzela in Prebold.

Polovico skupnega čistega dobička regije so ustvarile družbe s sedežem v občini Celje, sledile so družbe iz občin Žalec in Rogaška Slatina. Najizrazitejšo rast čistega dobička so zabeležile družbe iz občine Prebold. Tako kot pri ustvarjenem dobičku so tudi po obsegu čiste izgube izstopale družbe iz občine Celje, ki so prispevale kar dve tretjini skupne regijske izgube. Sledile so družbe iz občine Zreče, najizrazitejšo rast obsega izgube so zabeležile družbe iz Vitanja.

Ajpes, Izpostava Celje

Izboljšanje na področju likvidnosti

Čeprav se je celotna gospodarnost družb v regiji lani nekoliko poslabšala, so ugodnejšo sliko pokazali kazalniki donosnosti. V primerjavi s slovenskim povprečjem so namreč družbe v celjski regiji z razpoložljivim kapitalom in s sredstvi lani ustvarile več neto dodane vrednosti. Ta je znašala približno 2,6 milijona evrov in je predstavljala 5,2-odstotno rast glede na leto prej.
Ob koncu leta 2024 so družbe v celjski regiji izkazovale skupno vrednost sredstev oz. obveznosti do virov sredstev v višini 8,9 milijona evrov, kar predstavlja 4,6-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom.

Finančni dolg družb v regiji se je lani nekoliko zmanjšal, njegov delež med obveznostmi do virov sredstev je upadel s 25 na 23 odstotkov. Od slovenskega povprečja je bila nižja tudi zadolženost družb, do rahlega izboljšanja je prišlo tudi na področju plačilne discipline in likvidnosti. Ob koncu leta je imela blokiran transakcijski račun vsaka 26. družba v celjski regiji, na ravni Slovenije vsaka 33. družba.