Arhiv NTRC

Roka kmetijstvo zanima že od malih nog. Že kot deček je bil navdušen, ko je pod nadzorom očeta delal z delovnimi stroji. Njegova starša in drugi družinski člani so mu znali približati najrazličnejše dejavnosti, kmetovanje je zato že zelo hitro postalo njegov način življenja. Razmišljal je, da bi se izučil za mesarja, a se je nazadnje odločil za izobraževanje v Šolskem centru Šentjur. »Sestri sta mi že v otroštvu velikokrat dejali, da bom prevzel kmetijo. Vesel sem, da sta mi starša zaupala in me za naslednika izbrala tako zgodaj. Če bi mi kmetijo predala, ko bi bil star 35 ali 40 let, verjetno ne bi imel več takšne volje za delo, kot jo imam danes,« je dejal.

Na traktor tudi za »vikend paket«

Glavna dejavnost na Andrejevi kmetiji, kot se glasi domače ime, je živinoreja. Na prvem mestu je reja prašičev. Letno se jih v hlevih zvrsti približno dva tisoč. Za podmladek skrbi 75 plemenskih svinj. Po osmih ali devetih kotitvah jih iz hleva izločijo, nasledijo jih plemenske mladice.

Rokovo dekle Rita Kovač bo verjetno prevzelo kmetijo svoji staršev v Lendavi, ki obsega veliko površin. Z Rokom sta že zdaj nepogrešljiva pomoč njeni mami in stricu. Ko se odpravita v Lendavo, tam tudi prespita, saj delo na ogromnih površinah opravljata več dni. Sodelovanje med kmetijama se obrestuje. Terčičevi namreč na svojih 40 hektarjih površin ne morejo pridelati dovolj hrane za vse živali. Zato jo pripeljejo z lendavske kmetije ali jo odkupijo od okoliških kmetov.

Sklenjena veriga

Rita in Rok želita kmetijsko dejavnost nadaljevati na obeh koncih države. Ker sta zasuta z delom, je njun cilj čim več prašičev zaklati in prodati doma. Odkar so na posestvu uredili svojo klavnico in prostor za predelavo mesa, je veriga reje živali sklenjena. »Pujski se pri nas skotijo. Ko jih zredimo, jih zakoljemo in vse izdelke prodamo na domu,« pojasnjuje sogovornik.

Foto: Andraž Purg

Preberite več v Novem tedniku