Andraž Purg

Gre za ukrep 80/90/100. Ta starejšemu delavcu omogoča, da pet let pred upokojitvijo dela 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejema 90 odstotkov plače, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa ima plačane v celoti (100-odstotno). Čeprav uveljavitev zakona zaradi razpisanega referenduma še ni zagotovljena, smo preverili, kako novosti komentirajo v podjetjih.

Ali bo novela zakona zares zaživela, še ni znano, saj poteka zbiranje podpisov za razpis referenduma na pobudo Sindikata delavcev migrantov Slovenije. Razlog je, da naj bi nov zakon zniževal nadomestila za brezposelnost delavcem, ki so v tujini ostali brez zaposlitve. Če bo sindikat zbral potrebnih 40 tisoč podpisov in bodo volivci zakon na referendumu podprli, bo ukrep za krajši delovni čas za starejše delavce stopil v veljavo 1. januarja 2026. Izbirali bodo lahko med prostimi petki ali šesturnim delovnikom.

Kaj pravijo v Termah Olimia?

V podjetju Terme Olimia poudarjajo, da je turizem panoga, v kateri so konci tedna pogosto delovno najbolj obremenjeni in odločilni za poslovni uspeh, zato je uvajanje takšnih ukrepov še posebej občutljivo. »Ideja o prostem petku za starejše zaposlene v našem kolektivu ni najbolj smiselna. Bolj sprejemljiv je skrajšan delovni čas, saj omogoča večjo prilagodljivost pri razporejanju dela. Tak model že uporabljamo v primeru mladih mater, ki zaradi varstva otrok zaprosijo za krajši delovnik – izkušnje so dobre, predvsem zaradi individualnega pristopa in prilagoditev, ki so usklajene z delovno dinamiko podjetja,« pojasnjujejo.

Andraž Purg

Obojestranska korist

Kot še pravijo v Termah Olimia, skrb za starejše zaposlene ni le družbeno odgovorna, temveč dolgoročno koristna za podjetje. »Osebna motivacija, visoka delovna etika, dolgoletne izkušnje in sposobnost reševanja težav so vrednote, ki jih v največji meri zagotavljajo predvsem starejši člani kolektiva,« poudarjajo in dodajajo, da starejšim zaposlenim z zagotavljanjem ustreznejših pogojev dela lahko omogočijo, da ostanejo v podjetju tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Tako se ohranja znanje znotraj organizacije in krepi občutek pripadnosti podjetju.

Menijo še, da morajo biti prilagoditve dela dogovorjene med zaposlenim in delodajalcem. Vsaka odločitev mora temeljiti na oceni možnosti razporeditve dela v ekipi, saj vsakršna nenadna sprememba lahko vpliva na delo celotnega kolektiva. »Če takšno zakonodajo razumemo kot možnost za bolj humane pogoje dela in ne kot obveznost, ki bi rušila ustaljene delovne procese, lahko predstavlja dober kompromis med osebnimi potrebami zaposlenih in zahtevami podjetja,« so prepričani v Termah Olimia.

Andraž Purg

Cetis: »Dodatno breme za delodajalce«

V celjskem podjetju Cetis pravijo, da se z novelo zakona še niso podrobneje ukvarjali, ker še ni znano, ali bo res stopila v veljavo. »Novela zakona bo zagotovo prinesla dodatna bremena za delodajalce, med drugim gre za zahtevnejše obračunavanje plač, prilagajanje evidenc delovnega časa ter organizacijske izzive pri razporejanju delovnih zadolžitev,« poudarjajo.

Starostna struktura zaposlenih v Cetisovem kolektivu je razmeroma uravnotežena. »Starejši zaposleni ne prevladujejo, zato večjega vpliva na delovni proces ne pričakujemo, vendar bi v posameznih primerih koriščenje krajšega delovnega časa lahko zahtevalo prilagoditve pri organizaciji dela, predvsem v manjših ekipah ali na delovnih mestih, kjer je prisotnost delavcev zelo pomembna.«