Na dopust je hodil kar v zgodovinski arhiv
Marko Karlin že dolgo ne živi v Rogaški Slatini. A vendar ima svoje rojstno mesto tako zelo rad, da že vrsto let zbira številne predmete, ki so povezani z njegovo zgodovino. Police v dnevni sobi zasedajo albumi, v katerih je na varnem najverjetneje največja zbirka starih razglednic tega zdraviliškega kraja. Ves dodaten zaslužek, a tudi kaj od plače je namenjal za knjige, zemljevide, pribor in posodo, ki pričajo o obdobju, ko so v Rogaško zaradi blagodejnih terapij in zdravilne kislice prihajale filmske zvezde in kronane glave.
»Po srcu sem Slatinčan,« pravi Marko Karlin, ki je v tem zdraviliškem mestu preživel 33 let. Zaradi službe se je nato preselil. Povedal je, da življenje v bloku ni bilo po njegovi meri. Od malih nog je bil namreč tabornik, vajen preživljati čas v naravi. Zato je mestno okolje lani zapustil in se odlo v Celje čil za selitev v Kamenik v Šmarju pri Jelšah. Tam skrbno obnavlja hišo, kjer je nekoč živel njegov oče.
Zanimanje za zbirateljstvo se je v njem prebudilo že v osnovni šoli, ko so s sošolci kupovali žvečilke Koloys. V njih so bile sličice na temo letalstva, mornarice, avtomobilizma in različnih športov, na primer košarke. Nato so ga začele zanimati znamke, je dejal, a dodal, da so bile vse omenjene zbirke nedokončane. Na filatelističnem srečanju v Rogaški Slatini leta 1986, na katerem so se srečali zbiratelji in prodajalci, je videl zbirko razglednic v lasti Miša Goriča. To je bilo odločilno, da se je tudi sam navdušil za to dejavnost. Iskanje primerkov je omejil prav na svoj domači kraj. Pritegnilo ga je, da je bila Rogaška v času Avstro-Ogrske elitno zdraviliško mesto, kamor so prihajali gostje z Dunaja in od drugod.
Na dopust v arhiv
Ko je o vsebini starih razglednic spraševal domačine, je opazil, da je ogromno informacij o tamkajšnji preteklosti, o nekdanjih stavbah in nekdanjih dejavnostih, že utonilo v pozabo. Radovednost mu ni dala miru, zato je začel znanje iskati v Zgodovinskem arhivu Celje. Tam je preživel ogromno časa, vsako leto je za obisk arhiva namenil od sedem do deset dni dopusta. Omenjena ustanova je namreč za uporabnike odprta le do 14. ure. Ker je bil Karlin do popoldneva v službi, se je v arhiv odpravil med dopustom. »Kopanje med papirji in podatki mi je bilo v veliko veselje,« je dejal.
Prebral je vso literaturo, ki je bila izdana o zgodovini Rogaške Slatine. Ob prebiranju je spoznaval, da različni avtorji o isti stvari podajajo različne podatke. To ga je vedno bolj motilo, zato je s pomočjo informacij v arhivskih listinah vedno bolj jasno sestavljal kamenčke v mozaiku. Ugotovil je, da je preteklost tega zdraviliškega kraja najbolj natančno popisal dr. Adolf Režek.
Najstarejša iz leta 1891
V zbirki ima približno 1200 razglednic, ki so izhajale do leta 1965. Verjetno gre za največjo zbirko razglednic Rogaške Slatine pri nas, v njej je tudi veliko redkih primerkov. »Čeprav imam veliko razglednic, še zdaleč nimam vseh. Vem, da mi manjka približno deset ali petnajst bolj prepoznavnih, ki jih hranijo nekateri muzeji, kar pomeni, da niso dostopne posameznikom. Zanje sem izvedel med brskanjem po svetovnem spletu.«
Najstarejši primerek, ki ga ima shranjenega v svojem albumu, izvira iz leta 1891. Gre za leto, ko je založniško podjetje, ki je tiskalo razglednice po Evropi, izdalo prve razglednice slovenskih mest. V tistem obdobju so svoje razglednice, ki so bile natisnjene s pomočjo litografije, med drugim dobili Celje, Krško, Postojna in Ljubljana. »Pri starejših razglednicah je veliko lažje dobiti takšno, ki ni bila poslana. Imam to srečo, da imam tudi razglednico, ki je bila leta 1892 poslana na Dunaj.«
Foto: Andraž Purg GrupA
Preberite več v Novem tedniku
