Andraž Purg

Na spletni strani Novega tednika ažurno objavljamo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano izdajo do četrtka razširimo in nadgradimo. Tokrat izpostavljamo pet najbolj branih prispevkov v letu 2025. Glede na našo statistiko je bilo največ zanimanja za zgodbo zakoncev Germelj iz Strug. Dve leti po uničujočih poplavah sta bila neomajna, da se iz svojega doma ne bosta preselila. Ogromno pozornosti je pritegnila izpoved mame pogrešanega Jake Muhedinovića iz Kasaz. Izjemnega odziva je bil deležen prispevek o zapiranju Mercatorjevih poslovalnic v naših krajih. Marsikoga je zanimalo, kdo je človek, ki je upal ugrizniti v kislo jabolko in iz krize poskuša rešiti zreški Unior. Da ljudje očitno veliko razmišljamo tudi o tem, kako bi bili radi pokopani, je pokazal odziv na prispevek o tem, zakaj se ljudje odločamo za raztros pepela in kakšne so cene grobnin v regiji.

Na stara leta bi rada ostala doma

»Ne bova se preselila. Ne bojiva se.« Takšen je naslov prispevka Barbare Furman, ki je dve leti po uničujočih poplavah, ki so prizadele Zgornjo Savinjsko dolino, ponovno obiskala zakonca Jožico in Kristiana Germelja iz Strug.

Zakonca sta na stanovanjski hiši kmalu po poplavah zamenjala vrata ter uredila njeno okolico. Tedne in mesece po tej siloviti ujmi ju je še prežemal strah, a ob našem obisku sta bila pomirjena. »Tako obsežne poplave se zgodijo vsakih sto ali dvesto let, zato meniva, da bova lahko v Strugah tudi preostanek jeseni življenja preživela v miru,« sta dejala. Takšno odločitev sta sprejela tudi zaradi čustvene navezanosti na svoj dom.

Ker upanje umre zadnje

Številne bralce je pretresla izpoved mame pogrešanega 24-letnega Jake Muhedinovića iz Kasaz. »Vsaka informacija, četudi kdo misli, da je nepomembna, je lahko ključna,« je njegova mama povedala novinarki Simoni Šolinič.

Slednja je v prispevku z naslovom Upanje, da najdemo sina, umre zadnje povzela potek iskalne akcije 24-letnika, ki so ga nazadnje videli v noči na prvi december. Urška Lipovšek Muhedinović je med drugim povedala, da je njen sin Jaka športnik, študent fizioterapije, redno je zaposlen v I. osnovni šoli Celje kot spremljevalec otroka s posebnimi potrebami. »Nikoli ni bil problematičen, kot športnik je bil izredno proti drogam,« je dejala njegova mama. Prijatelji in znanci ga poznajo kot prijaznega in kulturnega. »Urejal si je tudi stanovanje, ima cilje za življenje. S svojim vedenjem v nobenem trenutku ni kazal, da je karkoli narobe,« je dodala mama. Njena izpoved je bila izjemno sočutnega odziva deležna tudi na družbenem omrežju Novega tednika.

FB K 9 – iskanje pogrešanih

O trgovinah, ki so zaprle vrata

Med najbolj branimi prispevki se je na tretje mesto uvrstil prispevek z naslovom Kje vse bo znani trgovec zaprl manjše trgovine. Novinarka Barbara Furman je na konkretna vprašanja iz uprave Mercatorja prejela le skope odgovore. Iz zanesljivih virov je izvedela, da je bilo maja in junija na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju predvideno zaprtje vrat 19 manjših Mercatorjevih trgovin. Torej tudi v naših krajih.

»Prvo majsko soboto je dokončno zaprl vrata Market v Slovenskih Konjicah, te dni naj bi jih tudi Market Sedmica v Celju in Market Šalek v Velenju, junija še Market Boč v Rogaški Slatini in Poljčane. Kot smo neuradno še izvedeli, Mercatorjevih marketov v Zrečah in Vitanju ne bodo zaprli,« je zapisala.

BF

Predsednik uprave o okostnjakih iz omare

Izjemen odziv je doživel prispevek z naslovom Zreški Unior iz krize rešuje oče desetih otrok. Novinarka Barbara Furman je namreč pripravila intervju z Robertom Vugo, predsednikom uprave znane zreške gospodarske družbe. Govorila sta predvsem o tem, kako premostiti poslovno krizo podjetja z več kot 1.500 zaposlenimi.

»Izzivi so zelo zahtevni, saj se je izkazalo, da je izguba iz tekočega poslovanja še veliko večja, ob čemer vsak dan padajo iz omare okostnjaki iz preteklosti. Kljub temu verjamem, da nam bo uspelo,« je poudaril predsednik uprave z bogatimi mednarodnimi izkušnjami na področju menedžmenta, sicer pa ponosen oče desetih otrok. Vuga, ki je prvič na direktorski stol sedel že pri 28 letih, vrsto let pa je delal tudi v tujini, je odločitev za vodenje Uniorja sprejel tudi zaradi možnosti vrnitve v Slovenijo.

Andraž Purg

Tudi o zadnjem slovesu

Raztros pepela: Ker je ceneje in ker pokojni nikomur ne želijo biti v breme – takšen je bil naslov prispevka, ki smo ga o tem, zakaj se ljudje odločajo za raztros pepela in kakšne so cene različnih grobnin v regiji, napisale novinarke Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Barbara Furman, Bojana Avguštinčič in Sintija Jurič.

V prispevku smo ugotovile, da je na pokopališčih v prestolnici lani delež raztrosa pepela po javno dostopnih podatkih znašal že 15 odstotkov vseh pogrebov. In da je iz leta v leto več povpraševanja po tovrstnem zadnjem slovesu tudi na Celjskem. Preverile smo, kje je ta možnost na voljo že dlje časa in kje tak pokop še ni mogoč. Zanimivo je, da se v nekaterih občinah ljudje za tak način slovesa zanimajo tudi na manjših, krajevnih pokopališčih.

»Natančni razlogi, zakaj število raztrosov narašča, nam niso znani. A ocenjujemo, da je to v glavnem zaradi lažjega vzdrževanja, morda pokojni nimajo svojcev, večkrat zaznamo tudi, da se ljudje za takšno vrsto pogreba odločijo zaradi ekonomskih razlogov,« so dejali v Javnem podjetju Zelenice, ki pokopališko in pogrebno dejavnosti na celjskem pokopališču izvaja od lani.

JKP Slovenske konjice