Na ogled nenavadna muzejska zbirka
Izdelki kitajske in japonske keramike, kosi pohištva, samurajska oprema … To je le nekaj zanimivih predmetov z Daljnega vzhoda, ki so bili doslej shranjeni v depoju Pokrajinskega muzeja Celje (PMC). Približno dvesto predmetov iz te zbirke bo do konca prihodnjega poletja na ogled v Stari grofiji na novi občasni razstavi Prevzeto v zaščito. Ta v ospredje postavlja problematiko določanja izvora teh vzhodnoazijskih predmetov.
Pokrajinski muzej Celje hrani zbirko predmetov iz Azije in Južne Amerike že vrsto let. Nastala je ob urejanju in popisu inventarja leta 1964. Takratna muzejska kustosinja Milena Moškon je zapisala, da so bili ti predmeti zbrani in izločeni iz gradiva, ki je prišlo v muzej iz Okrožnega zbirnega centra Celje, ki je bil ustanovljen leta 1945.
Kot pravi kustos Davor Mlinarič, ki je pripravil razstavo in spremljevalno publikacijo, je izbral vzhodnoazijske predmete in na osnovi arhivskih dokumentov skušal ugotoviti, komu so nekoč pripadali. A zaradi skopih opisov je to težko. Osebe, ki so izvajale popise predmetov na terenu, niso bile strokovno dovolj usposobljene za takšno delo, kar je bilo v letih po drugi svetovni vojni razumljivo. »V takratnih okoliščinah ni bilo niti časa niti prepotrebnega strokovnega kadra, da bi lahko posamezne predmete podrobneje preučili. Predmeti so bili tako osiromašeni večine informacij in shranjeni v muzejske depoje.« S to razstavo in spremljajočo publikacijo je zato Mlinarič želel postaviti smernice nadaljnjega raziskovanja te tematike ter hkrati predstaviti dosedanje ugotovitve raziskovalnega dela.
Od kod izvirajo?
Muzejski delavci se ob ogledu teh predmetov najpogosteje srečajo z vprašanji obiskovalcev, kdo je bil lastnik teh predmetov in od kod so prišli v muzej. Že ob popisu je bilo znano, da jih je muzej dobil iz Okrožnega zbirnega centra Celje. Na podlagi arhivskega gradiva je prvič predstavljeno njegovo delovanje za področje kulturnozgodovinskih predmetov. »Če želimo celostno odgovoriti na vprašanja o izvoru, je treba upoštevati tako nacistične kot komunistične zaplembe. Vse so bile usmerjene predvsem proti nosilcem gospodarskega življenja. Razlika je bila v cilju, ki so ga želeli doseči. Nacistična oblast je želela z zaplembami premoženja oslabiti ekonomsko moč slovenskega naroda, ga uničiti in čim hitreje priključiti rajhu. Povojna oblast je z zaplembami želela uničiti zasebni sektor in ustvariti državnega oziroma družbenega,« je zapisal Davor Mlinarič, ki je v publikaciji zato predstavil tudi zgodovinski oris takratnih razmer, ki so pripeljale do nastanke zanimive zbirke.
V publikaciji, ki je izšla ob razstavi, je objavljen tudi celovit kataloški zapis vseh vzhodnoazijskih predmetov v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje.
Foto: Nataša Žmaher
