Pripoved o pogumu in pokončnosti
V praznem meščanskem stanovanju v Stanetovi ulici v Celju je dva večera minulega konca tedna zaživela zgodba o življenju aktivistke in političarke Roze Luxemburg (1871–1919), ki je lahko s svojimi protivojnimi in nadnacionalnimi stališči ter z zagovarjanjem humanističnih vrednot še danes navdih. Tako je navdušila tudi ustvarjalke ženske pripovedovalske skupine Bodice, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva 567 v Umetniški četrti Celje.
Roza je tretja predstava omenjene skupine deklet, ki so najprej pripravile pripoved o ljudskih zgodbah in vlogi žensk v njih, nato so se lani v pripovedovalski predstavi lotile bolj in manj znanih zgodb resničnih žensk. Dramaturginjo Nušo Komplet Peperko, ljubiteljsko igralko Urško Majcen in glasbenico Nušo Ofentavšek je prevzela zgodba Roze Luxemburg in lotile so se skupnega raziskovanja njenega življenja in dela. Nastala je navdušujoča avtorska predstava v okviru gledališkega cikla Hiše kulture Celje. Za zdaj je v njej glede na prostor uprizoritve lahko užival le ozek krog gledalcev, zato ustvarjalke računajo še na nekaj ponovitev. Da je Rozina zgodba res glasna, poskrbi glasba celjske alternativne rokovske/pankovske zasedbe Osotögari. Kostume je zasnovala Nina Čehovin.
Če so najprej želele predstavo odigrati v bunkerju, kjer bi nato sledil koncert omenjene zasedbe, so se nazadnje odločile, da bodo predstavo odigrale v meščanskem stanovanju, saj je Roza navsezadnje izvirala iz meščanske družine. Pri tem jim je pomagal direktor Nepremičnin Celje Primož Brvar, ki je omogočil uporabo praznega stanovanja v središču mesta. »Ni bilo ravno prijetno, saj je bilo prašno in nas je zeblo,« pravi Nuša Komplet Peperko, a tudi takšno okolje lahko prispeva k razumevanju Rozinega življenja, ki je bilo vse prej kot rožnato.
Preberite več v Novem tedniku
