Borut Gombač je letošnji Veronikin lavreat. Sinoči je predsednik žirije dr. Igor Divjak v celjskem Narodnem domu utemeljil izbor avtorja najboljše pesniške zbirke leta. Med nominiranci so bili še Vesna Liponik, Jana Putrle Srdić, Lucija Stupica in Uroš Zupan. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je prejel Iztok Geister Plamen. Malo Veroniko za najboljšega srednješolskega pesnika je letos osvojil celjski maturant Aljaž Primožič.  

V Velenje že triindvajseto leto zapored prihaja Festival mladih kultur Kunigunda. Pod sloganom “Zdrava pamet, odprto srce” bo mesto preplavila bolj in manj nekonvencionalna kultura in popestrila zadnje dni poletja.

Letošnji tretji pesniški festival Izrekanja bo glede na aktualne razmere povezane s koronavirusom minil v posebnih okoliščinah, kar bo za organizatorje tega zanimivega umetniškega projekta veliki izvedbeni izziv. Kljub vsem ukrepom in omejitvam, ki jih morajo upoštevati, pa jim je uspelo pripraviti vsebinsko zanimivo dogajanje, ki ga bo še posebej zaznamovalo poetično ustvarjanje mladih. 

  Nad steklom se je navdušil, ko se je kot »smrkavec«, kot sam pravi, smukal po očetovi domači delavnici. Po približno dveh desetletjih dela ga še vedno žene radovednost, kaj vse lahko ustvari s tem prosojnim materialom. Namesto serijski proizvodnji daje prednost uporabni umetnosti, prilagojeni posamezniku. Še tako nenavadne želje ga ne omejujejo, saj ima o steklu veliko znanja, z njim se pogovarja, skuša ga razumeti. Še posebej pestri so bili dialogi in premisleki o izdelavi jabolka, ki zadnje mesece kot steklena skulptura pozdravlja mimoidoče na krožišču v Kozjem. Lukančev podpis med drugim nosijo bioenergijski krožniki. Slednji razkrivajo, da njihov izdelovalec veliko pozornosti namenja različnim energijam.  

»Knjige me spremljajo že od nekdaj, od malega jih požiram. V literaturi sem našla svojo strast in to bi delala tudi zastonj. Veliko mi pomeni, da lahko živim od tega, da berem in pišem,« pravi mlada Celjanka Veronika Šoster, literarna in filmska kritičarka, komparativistka, pesnica in prevajalka, ki je pred kratkim prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko. Podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev, ki želi na ta način opozoriti na mlada obetavna kritiška peresa. Veronika se veliko posveča ocenjevanju poezije, svoje zapise oblikuje jasno, razumljivo in dostopno, saj je prepričana, da je literarna kritika most do bralcev, ki jim tovrstni zapisi odpirajo vrata do dobrih knjig.

Poletje je čas počitnic in glavnih letnih dopustov in takrat tudi poslovni in uradniški utrip nekoliko zastane, v ospredje pa pride bolj lahkotnejše dogajanje, več poudarka je na kulturnih in drugih poletnih prireditvah. Takemu obdobju v novinarskih vrstah v žargonu pravimo čas kislih kumaric, torej čas, ko se »malo ali nič ne dogaja«, časopis pa je vseeno treba napolniti. Priročna in običajna rešitev za ta čas je več terenskega dela, ki prinaša več reportaž, in tako je bilo tudi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled pisanja Novega tednika nekoč.

Kljub nekoliko muhastemu vremenu je na celjskem Starem gradu uspešno minil še en srednjeveški konec tedna v okviru projekta Živa zgodovina, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s srednjeveškimi skupinami. Tokratnemu programu so dajali ton predvsem Vitezi najemniki Celjskih grofov, ki so predstavili raznolik nabor srednjeveških vsebin. Poudarek je bil na prikazu viteških bojev.

  Umetniki so v času epidemije s svojim pogledom in ustvarjanjem svojevrstno, subtilno in družbeno angažirano komentirali dogajanje. Ker je prav, da njihova dela dosežejo čim več ljudi in sprožijo nadaljnji družbeni diskurz, bodo v večnamenski dvorani Centra Noordung v Vitanju pripravili serijo razstav, ki so jo naslovili Umetnost korone po koroni. Prva se bo v nizu razstavnega cikla predstavila Mojca Senegačnik.  

Spletno glasovanje za najboljšo srednješolsko pesem za malo Veroniko 2020 je končano

V okviru serije Celeia Antiqua je Pokrajinski muzej Celje nedavno izdal novo knjigo z naslovom Municipium Claudium Celeia, ki sta jo napisala dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, arheologa v tem muzeju.

Na marsikaterem slovenskem vrtu ta čas cvetijo vrtnice, ponekod v skupinah na gredah, drugod kot plezalke, kot posamezni rožni grmi. Ljubezen do teh lepotic je pri ljudeh prisotna že skozi tisočletja in tudi v Sloveniji ni nič drugače.

  »Kuot fugec si kuo gouba, kuo fpije f sjebe fsje, kar na vuhe povlejče!« Tako sta ustanovitelja skupine Šmarski argo pojasnila, kako se v mislih domačinov zasidrajo šmarski pregovori in anekdote, ki na družbenem omrežju Facebook iz dneva v dan privabljajo več ljudi. Značilna šmarska govorica je iz sence v ospredje stopila v obdobju epidemije koronavirusa. Cilj dveh prijateljev – povezati, razbremeniti in razvedriti Šmarčane v času krize, da vsaj za trenutek pozabijo na skrbi, in ob tem negovati svojo pristno jezikovno bogastvo – je vsekakor dosegel svoj namen. Skupina ima že več kot 3.500 članov, ki objavljajo, komentirajo in pridno delijo zapise.    

V Muzeju Laško je od četrtka na ogled razstava Mojstri piva, ki je sicer stalni projekt v času festivala Pivo in cvetje. Ker je letos prireditev zaradi koronovirusa odpadla, je tradicionalna razstava na temo piva v Muzeju Laško eden od osrednjih dogodkov julijskega dogajanja pod nazivom Laško in cvetje. Ta vsaj na simboličen način tudi letos ohranja duh festivala Pivo in cvetje.

V Zgodovinskem arhivu Celje so dopoldan predstavili knjigo mag. Petra Omersela Želeli smo do zvezd, ki govori o bogati zgodovini celjskih raketarjev. Ti so bili zaradi svojega ambicioznega, že skoraj polprofesionalnega delovanja in dosežkov prepoznavni v širšem prostoru nekdanje države. Knjiga je tako tudi svojevrsten poklon entuziastom, ki so se v začetku šestdesetih letih združili v raketno sekcijo pri Aeru klubu Celje.

 Na današnji dan je bil pred 85 leti v Celju velik vseslovenski zlet Svobod, shod nekdanjih delavsko-kulturnih društev, na katerem se je zbralo več kot deset tisoč ljudi. Celje je bilo od nekdaj eno od pomembnih središč ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja in današnja Zveza kulturnih društev Celje je tista, ki povezuje tovrstno pestro delovanje v mestu. Na današnji novinarski konferenci, ki je bila simbolno v Parku svobode in blizu nekdanjega štadiona Glazija, kjer je bil omenjeni zlet, so predstavniki ZKD Celje predstavili pomen delovanja društev v Celju in načrte za jesensko obeležitev jubileja.  

  V Celju se nocoj z otvoritvijo razstave Ritual očiščevanja: zadnje dejanje Tadeja Vaukmana v Likovnem salonu začenja festival Fokus 2020. V Pelikanovem ateljeju bodo v soboto odprli še razstavo Nataše Berk & Viivi Tarik: Pelikanova mačka in Klara. Festival sicer letos v ospredje postavlja sodobno avtorsko fotografijo.  

Vlada RS je leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca. V prihodnjem letu bo namreč minilo 100 let od smrti tega šentjurskega skladatelja in zdravnika.

Celjski godalni orkester (CGO) letos praznuje 75 let delovanja in je edinstven v Sloveniji, saj ima kot ljubiteljski sestav redne abonmajske koncerte že od leta 1990. Že več kot tri desetletja CGO vodi dirigent Nenad Firšt.  Z ohranjanjem visoke kakovostne ravni je pridobil svoj krog zvestih poslušalcev. Številni odlični solisti se z veseljem odzovejo povabili k sodelovanju in mnogi skladatelji so napisali dela, ki jih je orkester krstno izvedel.  

Glasbena šola Celje se zaradi povečanega vpisa že več let srečuje s prostorsko stisko, zato je Mestna občina Celje lani za nekaj manj kot 600 tisoč evrov odkupila del stavbe na Glavnem trgu 12, ki se stika z matično šolo.

Mestna občina Celje bo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta podelila 24. zapored. Nagrada znaša 4.000 evrov.