Če si želite najdaljšo noč v letu preživeti na prostem, vam ponujamo nekaj namigov, kje vse na Celjskem lahko silvestrujete.  

Mlada zakonca Maja in Vlado Ravničan pravita, da nista nič posebnega. Živita v majhnem naselju v občini Zreče, imata redni službi, od nedavnega jima družbo v hiši dela tudi psička, ki sta jo posvojila iz zavetišča. A ko ju spoznaš pobliže, hitro ugotoviš, da nista »tipičen« mlad sodobni par. Močno cenita svoje prednike, tradicijo in preprostost, kar je v današnjem času prava redkost. Topel dom sta si tako ustvarila v več kot 350 let stari hiši, ki jo obnavljata z lastnimi rokami. V njej nimata radia ali televizije, temveč si prosti čas najraje popestrita z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema zelo blizu. Svojo iznajdljivost, ustvarjalnost in ljubezen do glasbe združujeta tudi v ustvarjanje lesenih glasbil, katerih izdelava bo kmalu na ogled tudi v njunem majhnem muzeju glasbil.

Včeraj so v Celju odprli Pravljično deželo, ki letos praznuje že 25 let! »Novi mladi pravljični animatorji bodo v družbi vilinskega zbora na Glavnem trgu vsak dan oživili pravljične zgodbe, skrbeli za rajanje, vožnje s konjički in skupaj z otroki priklicali dobrega moža ter se poveselili na tradicionalnem otroškem silvestrovanju,« pravi idejni vodja in koordinatorica Pravljične dežele Vladimira Skale ter dodaja, da so v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje, pripravili nekaj večjih novosti. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)

Nastopil je čas, ko lahko otroci med sprehodom po praznično okrašenem Celju spet prestopijo vrata Pravljične dežele. Tam lahko rajajo, prisluhnejo zgodbam pravljičnih vil, se podajo na vožnjo s kočijo in morda srečajo celo Božička. »Največ šteje sporočilnost pravljične dežele, ki potuje skozi zgodbe prazničnih junakov. Menim, da je ta tradicija velika prednost. Tudi svetovna mesta spoštujejo svojo tradicijo, jo negujejo. Novosti je treba uvajati nežno,« pravi pobudnica tega prazničnega dogajanja Vladimira Skale. In še posebej poudarja, da je Pravljična dežela dostopna vsem otrokom brez razlike – vsak lahko vzame delček teh sanj.

    Občina Rogaška Slatina je namenu predala prostor za dejavnost mladih, kjer bodo lahko organizirali koncerte in druge prireditve.    

V celjski Galeriji Račka se je pretekli teden začel že 5. festival erotične ilustracije Velvet. Tema je Užitek – sanjska pokrajina. Organizatorka projekta je ilustratorka Nea Likar v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje. Na razstavi se predstavlja 26 umetnikov, ki s svojimi ilustracijami prikazujejo užitek z družbenega, osebnega, s psihološkega in telesnega vidika.

Živko Beškovnik je zelo zgodaj zajadral na gledališki oder KUD Zarja Trnovlje, ki mu je kot ljubiteljski gledališki igralec ostal zvest do danes. Odigral je več kot petdeset likov. S prijateljema je ustanovil skupino Alkotest, ki je imela med letoma 1993 in 1996 humoristično oddajo na Radiu Celje. Od začetka obstoja Televizije Celje pripravlja zanjo kulturne prispevke. Nikakor pa ne skriva, da se s posebnim veseljem že vrsto let prelevi v vlogo dobrih mož. Kot pravi, je slednje treba odigrati z dostojanstvom, a tudi z zvrhano mero sproščenosti.

Skoraj tako dolgo kot v Muzeju novejše zgodovine Celje domuje Herman Lisjak, tam dela tudi Jožica Trateški. Pred dnevi je minilo ravno 30 let, odkar je prvič kot zaposlena prestopila prag muzeja, Herman pa bo tri desetletja praznoval prihodnje leto. Jožica po vsem tem času še vedno uživa v svojem delu in z veseljem prihaja v službo. »To je velik privilegij in dober občutek, da je še vedno tako.« Velik del tega prinesejo tudi zelo dobri odnosi, ki jih goji z vsemi svojimi sodelavci. V tem času je pripravila veliko razstav, med drugim tudi začasno Herman in prijatelji.

Pretekli četrtek so v Gledališču Zarja Celje obeležili premiero otroške predstave Pepelka. Po besedah režiserke Urške Majcen je to klasična in kultna otroška pravljica, ki nagovarja moč iskrene ljubezni, družbeno razslojenost in predvsem povezanost najbolj iskrenih bitij – živalic in čudežnih vil. Ponovitev predstave si lahko ogledate še 15. in 22. decembra.

  Pred dnevi je izšla nova številka Kulturne z(a)veze, brezplačnega časopisa o ljubiteljski kulturi, ki ga enkrat letno izdaja Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur ob podpori občine. »Mislim, da je Šentjur edina občina, ki ima tovrsten časopis,« je povedala ena od članic uredniškega odbora Barbara Gradič Oset.  

V Zavodu Celeia Celje, ki pripravlja in skupaj s partnerji tudi izvaja program Pravljičnega Celja, so v prvih desetih dneh letošnjega dogajanja našteli več kot 16 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za več kot 40 odstotkov pa je bil večji obisk drugega zimskega srednjeveškega dne na Celjskem gradu. (SŠol, foto: Robi Valenti)

Že dvajset let je od tega, ko je starodavna kartuzija v Jurkloštru gostila prvo razstavo jaslic. Njen idejni oče pater Karel Gržan je navdušil jasličarje in domačine, da so s srčnostjo pripravili prostor, kjer so svoj dom našle jaslice slovenskih avtorjev. Te so že prvo leto navduševale in vabile obiskovalce od blizu in daleč. Blaga tišina kartuzije, vsajena med mogočne gozdove in žuborenje potoka, še danes nagovarja in vabi vse, ki so jim jaslice blizu, da si jih ogledajo in si ob njih napolnijo dušo z mirom in lepoto.

»Ponosen sem na to, da sem Slovenec. Imam občutek, da prihaja čas, ko bomo morali to še bolj poudarjati. Zato so mi Ipavci še posebej blizu.« Tako je na dan, ko je izšla knjiga Slovenec sem! Vesele, zaljubljene in žalostne o Ipavcih – odličnih zdravnikih in skladateljih, dejal izjemno plodovit in priljubljen pisatelje mag. Ivan Sivec. Prvo predstavitev knjižnega dela, ki prinaša 24 črtic in bogato slikovno darilo je pred dnevi na povabilo Knjižnice Šentjur pripravil v tamkajšnjem kulturnem centru.  

V celjski Galeriji Račka bo že 5. izdaja festivala erotične ilustracije in skupinske razstave Velvet: Užitek – sanjska pokrajina. Odprtje razstave pod umetniškim vodstvom celjske ilustratorke Nee Likar in v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje bo ta četrtek ob 19. uri. (SŠol, Foto: Tomaž Črnej)

  Ta konec tedna bo v številnih občinah prižig prazničnih luči. Decembra nas na prosto vabijo še adventni sejmi, drsališča, praznični koncerti, jaslice na prostem ter številne izbrane kulturne prireditve. Zagotovo lahko vsak najde nekaj zase.  

Dvorec Gutenbuchel, edini spomenik državnega pomena v šoštanjski občini, je tudi letos novembra odet v čarobno adventno vzdušje. Arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek sta z umetniško dovršeno razstavno vsebino ponovno poskrbela, da je v njem mogoče čutiti praznično toplino. »Vesela sva, da je dvorec Gutenbuchel postal prostor druženja in povezovanja obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije,« sta med drugim dejala na odprtju razstave. Rdeča nit letošnje so trajnostni pristopi pri oblikovanju prazničnega okrasja ter v arhitekturi stavbne dediščine.

V Ateljeju MS v Zrečah bo do konca leta na ogled razstava konjiške slikarke Blanke Bračič, ki jo je naslovila Petelini. Kot pravi, vsak v portretu te živali vidi sebe ali bližjega. »Z njihovimi upodobitvami nastavljam ogledalo družbi in posamezniku, da se opazi, razmisli o sebi in se začne zavedati, da ni sam. Veliko je namreč perja okrog nas,« poudarja slikarka, ki v Slovenskih Konjicah že štiri leta vodi svojo šolo slikanja.

V stavbi stare osnovne šole v Radmirju je bil v minulih dneh devetdnevni Festival ustvarjalnosti, ki so ga že četrto leto pripravili člani Toplice, društva podeželskih žena Ljubno. Na festivalu je svoje izdelke predstavilo skoraj petdeset rokodelcev iz doline in širše, ki ohranjajo stare tradicije različnih rokodelskih spretnosti. »Pokazati želimo, da sta Savinjska dolina in celotna država edinstveni. Na razdalji petih kilometrov so drugačne pokrajine in navade. Ko vse to združiš, dobiš pravo bogastvo znanja,« je uvodoma povedala organizatorka Margareta Atelšek. Na festivalu so bile ves čas na voljo tudi  brezplačne delavnice, na katerih so udeleženci izdelovali kvačkane nageljne, pletene košare, drobne polstene izdelke in še in še. 

Bila je drugačna. Bila je posebna. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Nekateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. Vsi so ji rekli Frau Komes. O njej se je napletlo polno zgodbic. Nekatere med njimi so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Tako jo je opisal kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, ki je spomine na to laško posebnico začel obujati v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Neverjetna Frau Komes (1883-1965) je tako javnost dodobra razburkala na Kulturnem bazarju v Ljubljani, na Dnevih evropske kulturne dediščine v Laškem in na nedavnem predavanju v Mariboru. Pred dnevi se je »vrnila« v Laško, kjer so spomine nanjo obujali na Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško.