ŠENTJUR - Eni bi zemljišče prodali, drugi bi ga podarili
Dom starejših Šentjur ima pripravljen projekt za celovito obnovo. Če bi bil na razpisu uspešen, bi s preureditvami matične zgradbe in s prizidkom močno izboljšal kakovost bivanja za stanovalce. Rok za prijavo na razpis za sofinanciranje se bo iztekel 13. julija, medtem ko sta občina in država glede lastništva zemljišča, na katerem stoji dom, na nasprotnih bregovih.
V Domu starejših Šentjur imajo pripravljeno prijavo na razpis, katerega cilj sta izboljšanje bivalnih pogojev v matični hiši in zagotavljanje preprečevanja širjenja virusnih okužb. Projekt, ocenjen na 7,5 milijona evrov, bi zajemal obnovo celotne obstoječe stavbe doma, na njegovi južni strani bi bil zgrajen manjši prizidek. To bi omogočilo, da bi štiri- in triposteljne sobe v domu postale zgodovina. Stanovalci bi lahko po obnovi bivali v eno- ali dvoposteljnih sobah z lastnimi kopalnicami, je pojasnila direktorica mag. Vesna Vodišek Razboršek.
Dom v celoti stoji na zemljišču v občinski lasti. Občina je doslej domu za različne naložbe, na primer za obnovo jedilnice in za ureditev Kneippovega parka, omogočila stavbno pravico. Eden od pogojev, da bi se dom lahko prijavil na razpis za obnovo matične hiše, ki se bo iztekel 13. julija, je, da bi lastnica zemljišča postala Republika Slovenija. Šentjurski župan mag. Marko Diaci na neurejeno stanje glede zemljišč opozarja že več kot desetletje. Ker Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po njegovih besedah predlogom občine o ureditvi lastništva doslej ni prisluhnilo, je občina proti ministrstvu vložila tožbo.
Kaj predlaga občinski svet?
Na zadnji seji občinskega sveta je večina občinskih svetnikov sklenila, da naj občina domu omogoči pogoje za prijavo na javni razpis, hkrati pa naj ohrani stanje, ki ne bo vplivalo na sodni postopek. Z domom je pripravljena podpisati pismo o nameri, ki predvideva, da bi občina izdala posadno listino, s katero bi domu oz. Republiki Sloveniji priznala izvirno pridobitev stavbe pravice za zemljišče, kjer stoji domska stavba, in predlaga vpis te stavbne pravice v zemljiško knjigo. Občina želi na dom ali na RS s sklenitvijo pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini prenesti tudi odmerjeno parcelo zemljišča, kjer je predvidena gradnja prizidka. »Pridobitev lastnine je neodplačna, ker je izvedba obnove in dograditve doma v javnem interesu. Če dom ne bo uspešen pri pridobivanju projekta, bo javni interes odpadel in bo nastopila obveznost doma, da bo plačal tržno vrednost zemljišča v skladu z opravljeno cenitvijo,« je pojasnila višja svetovalka za pravne zadeve v šentjurski občinski upravi Katja Burič.
Diaci: "Zemljišče je premoženje občanov"
Da imata Dom starejših Šentjur in občina edina v državi neurejena zemljiška razmerja, je na seji opozoril Lovro Perčič (SDS). Dejal je, da ostale občine za gradnjo domov v zadnjem času same zagotovijo zemljišče, projektno dokumentacijo, prav tako se odpovedo komunalnemu prispevku. »V Šentjurju trmasto vztrajamo s tožbo proti državi za izplačilo tega zemljišča.«
Šentjurski župan je odgovoril, da zemljišča, ki so v lasti vseh občanov, ne želi dati zastonj, saj so tudi nekatere druge občine za zemljo prejele plačilo države. Kot primer je izpostavil Mestno občino Ljubljana, ki je pred leti za zemljišče, kjer je bila predvidena gradnja doma starejših, prejela približno dva milijona evrov. »Če damo zemljišče brezplačno, niti približno nismo v enakem položaju kot ostali državljani. A smo mi Indijanci?« Dodal je še: »Mislim, da imamo dobre možnosti, da bomo prišli do tega, kar nam pripada. Dolžnost občinske uprave je, da se borimo za premoženje občanov, ki tukaj živijo, in pri tem bom vztrajal.«
Pristojno ministrstvo po besedah ministra Janeza Ciglerja Kralja upa na rešitev, ki bo dobra tako za občino kot za dom in bo pravična tudi do vseh podobnih primerov v celotni državi. »Težave, ki segajo v leto 2015, smo podedovali. Poskušali bomo najti takšno rešitev, da ne bo povzročala novih krivic,« je dejal.
