»Urejeni parki so trend evropskih mest«
»Pri nas je trenutno veliko gradbišč. Gre za projekte, ki smo jih snovali dolgo in zdaj dobivajo konkretno obliko.« Tako je v dneh ob občinskem prazniku, ko stroji brnijo na cestah, ob vodotokih in ko se marsikaj dogaja tudi pri urejanju javnih zgradb, dejal šentjurski župan mag. Marko Diaci, ki opaža rast prebivalstva, kar je po njegovem prepričanju znak, da se zdi občina ljudem privlačna. Hkrati to pomeni velike potrebe po vlaganjih na najrazličnejših področjih. Dolgoročni načrti med drugim vključujejo ureditev mestnega parka, prestavitev vrtca v središču mesta ter gradnjo nadvoza za pešce in kolesarje.
Po Diacijevih besedah je na obdobje od zadnjega občinskega praznika do danes močno vplivala epidemija koronavirusa. To so v občini dobro obvladali, zahvaljujoč številnim ustanovam – civilni zaščiti, Rdečemu križu, društvu upokojencev, domu starejših, vrtcu in šolam. »Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujem. Mladinski center je aktiviral vrsto prostovoljcev, vendar njihove pomoči naposled na srečo nismo potrebovali. Občinska uprava je ves čas delala nemoteno. Nadaljujemo naložbeni val in pripravljamo ogromno projektne dokumentacije za nove izboljšave,« je povedal.
Župani Obsotelja in Kozjanskega so na nedavnem posvetu z gospodarskim ministrom o razvoju problemskih obmejnih območij dejali, da razvoja ne bo brez sodobnih cestnih povezav. Še posebej so izpostavili šentjursko obvoznico. Kaj se zdaj dogaja s težavami, ki so jih na terenu imeli projektanti?
Pri nekaterih lastnikih zemljišč je bilo res nekaj slabe volje. Kjer niso dali soglasja za dela, so projektanti potrebne raziskave opravili na zemljiščih v občinski lasti ali na zemljiščih, ki so opredeljena kot javno dobro. Projektiranje lahko zdaj nemoteno nadaljujejo, da bodo lahko pripravili različne študije in projektno dokumentacijo. Ta naj bi bila pripravljena v približno letu.
K večji varnosti pri OŠ Franja Malgaja bosta prispevala tamkajšnje krožišče in podhod. Kako dolgo bodo izvajalci še delali in kako dolgo bodo v središču mesta še zastoji?
Izvajalec bo krožišče predvidoma uredil do decembra. Upam, da bodo vremenski pogoji do takrat dopuščali napredovanje del do te mere, da obvoz čez Zgornji trg ne bo več potreben. Še ena pomembna izboljšava glede varnosti v cestnem prometu je gradnja pločnika proti pomožnemu igrišču. Občina je naročila projektno dokumentacijo, z Direkcijo RS za infrastrukturo smo podpisali sofinancersko pogodbo, izvajalec naj bi pločnik začel graditi v začetku oktobra.
S krožiščem pri OŠ Franja Malgaja bo povezan tudi načrtovani park. Ste glede idejne zasnove že dobili kakšne predloge, komentarje?
Idejno zasnovo smo lani predstavili predstavnikom Mestne skupnosti Šentjur. 30. septembra ob 17. uri bo s pomočjo sodobne tehnologije širša javna predstavitev. Občani so sicer idejno zasnovo v veliki meri že videli. Vse pripombe, ki smo jih prejeli doslej, smo poskušali upoštevati. Eden od predlogov je bil, da bi bilo dobro ohraniti zeleno površino, kjer se je možno sankati ali smučati. Veliko Šentjurčanov na to površino gleda zelo naklonjeno, saj so tukaj prvič stali na smučeh. Park želimo graditi postopoma. Precejšnje stroške pričakujemo tudi zato, ker je zemljišče izrazito vodnato in bodo potrebne določene geološke raziskave, izvesti bo treba določene ukrepe. Ko bomo za projekt dobili zeleno luč, bomo zanj začeli pripravljati projektno dokumentacijo. Najprej se bomo morali posvetiti vsebinam, ki ne bodo več umeščene na tem bregu Pešnice, kjer so zdaj. V mislih imam balinišče in nogometno igrišče.
Nato bi postopno radi uredili poti, kavarno, različna igrala, dve kurišči, fitnes na prostem, grbinasti poligon, parkirišče za avtodome. Nad parkom je predvidena povezovalna cesta. S tem obširnim projektom bomo dobili urejene parkovne površine in veliko zelenih površin, kar je trend evropskih mest. Urbana oprema bo občanom omogočala različna doživetja.
So že znani natančnejši roki gradnje krožišča pri Resevni in ceste?
Občina Šentjur že ima pripravljeno projektno dokumentacijo za gradnjo tega krožišča in za ureditev Ulice Dušana Kvedra, ki vodi skozi središče mesta vse do krožišča pri OŠ Franja Malgaja Šentjur. Projekti so trenutno v postopku recenzije. Z Direkcijo RS za infrastrukturo se dogovarjamo, da bi oba posega še letos razpisala kot enkratni poseg. Nato je treba podpisati sofinancerski sporazum in želim si, da bi izvajalec vse skupaj začel graditi čez leto ali leto in pol. Upam, da bodo dela izvedena postopno. Zavedam se namreč problematike pretočnosti prometa v času gradnje.
Znano je, da se v Šentjur množično priseljujejo prebivalci. Se obetajo tudi gradnje večstanovanjskih stavb, da bodo ti ljudje lažje našli svoj dom?
Trenutno so predvidene tri površine, kjer želijo zasebni investitorji graditi večstanovanjske stavbe. Ena takšna površina je na območju nekdanjega hotela Žonta, druga površina je v naselju Hruševec, tretja v središču mesta v Ulici Dušana Kvedra
Več prebivalcev pomeni tudi več potreb po vpisu otrok v šole in vrtce. Večja je tudi skrb občine za zagotavljanje dobrih pogojev, kajne?
Občina Šentjur je v zadnjem desetletju šolstvu, predšolski vzgoji in športu namenila približno 20 milijonov evrov. V naši občini so štiri osnovne šole in šest podružnic, potrebe po vlaganjih se nikoli ne končajo. Letos smo uredili enoto vrtca na Ponikvi, ki je pridobila dodaten oddelek. Izvajalec trenutno preureja notranjost OŠ Slivnica. Veliko neizkoriščeno vhodno avlo bo s pomočjo medetaže med drugim preuredil v dodatne potrebne prostore za knjižnico, dve učilnici in dva kabineta. V preteklih letih smo omenjeno šolo energetsko obnovili, takšne obnove je bila pred časom deležna tudi OŠ Dramlje. V naslednjem obdobju želimo energetsko obnoviti OŠ Hruševec. Imamo pripravljena projekta za gradnjo enote vrtca v Novi vasi in za dograditev enote vrtca na Planini. Pripravili bomo še projektno dokumentacijo za dograditev enote vrtca v Dramljah. Treba bo razmisliti o prestavitvi enote Vrtca Center.
Do letos država ni objavljala resnejših razpisov za naložbe v šolsko in predšolsko infrastrukturo. Letos smo s tega naslova pridobili nekaj denarja, vendar so potrebe tudi glede na rast prebivalstva v naši občini veliko večje. V vrtec je trenutno vključenih 770 otrok, daljših čakalnih vrst ni. V osnovnih šolah je 1.860 otrok, medtem ko jih je bilo še pred nekaj leti več kot deset odstotkov manj.
Zakaj je treba prestaviti enoto Vrtca Center?
Občina je pred leti poskrbela za energetsko obnovo te enote vrtca, s čimer ji je življenjsko dobo podaljšala za nekaj let, ne pa za nekaj desetletij. Gre za popotresno gradnjo, stavba je dotrajana in treba jo bo na novo zgraditi. Kot novo mesto za enoto vrtca je predvideno zemljišče nad načrtovanim parkom. To so dolgoročni načrti. Če bo občina za gradnjo pridobila denar, jih bomo lahko hitro uresničili.
Šolska ministrica je ob nedavnem vladnem obisku občini obljubila pomoč za gradnjo nove šole na Kalobju.
Najbolj bom vesel, ko bo občina za gradnjo šole prejela denar. Vsak takšen obisk ministrov je dobrodošel, da začutijo potrebe, ki jih imamo lokalne skupnosti. Upam, da bo država ne glede na vlado v prihodnje namenila veliko več denarja za šolsko in predšolsko infrastrukturo. Če želimo izpolnjevati zastavljena merila, ki jih nismo postavile občine, je treba za njihovo uresničevanje zagotoviti dovolj denarja.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
