Na Rifnik so se vrnili Kelti
Tudi dežne kaplje organizatorjev niso odvrnile od tega, da minulo nedeljo na vrhu Rifnika ne bi pripravili prikaza, kakšno je bilo tam življenje nekoč. Da bi pomen Rifnika, hriba, ki je bil naseljen v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih, približalo ljudem, je Športno-umetniško društvo Rifnik (ŠUDR) tam pripravilo keltski dan.
Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Zanesenjaki iz društva ŠUDR so obiskovalce na vrh povabili že zjutraj, ko so ob poletnem solsticiju zanje pripravili pozdrav soncu in jogo z Zdenko Vrečko. Popoldne so pridih starih časov poustvarili s keltsko točilnico in tržnico, predstavili so čebelarstvo, s katerim so se ukvarjali tudi Kelti. Za najmlajše so pripravili različne delavnice in igre. Čas so nazaj zavrteli tudi zahvaljujoč kostumom, ki so pričali o oblačilni kulturi nekoč. Več kot 20 oblačil je sešila tajnica društva Mojca Kolar, ki je bila tudi pobudnica dogodka.»Rifnikje naš biser. Ljudem smo na poljuden način želeli prikazati, kako so tukaj živeli nekoč, da bi se tudi danes zavedali, kakšno bogastvo imamo, a ga ne znamo izkoristiti.« Dodala je, da so se pri pripravi dogodka povezali ljudje vseh generacij, ob čemer so odkrili njihove mnoge skrite talente. Pri pripravi različnih predmetov so sodelovale številne družine. Na pomoč so priskočili lokalni kmetje in podjetniki. Da so vse potrebno pripeljali na vzpetino, kjer ni ne vode in elektrike, do tja prav tako ne vodi cesta, so si pomagali s traktorjem. Nekoliko kasnejša zgodovinska obdobja je prikazala Skupina za obujanje starinskih plesov in glasbe, ki deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Galiarda.
Del zgodovine, ki ga premalo poznamo
Turistična vodnica Alenka Testaniere je povedala, da je bilo življenje na Rifniku v preteklosti zelo zanimivo in pestro. Kelti so se na Rifnik priseljevali v 6. stoletju pred našim štetjem. Bili so zelo razvita civilizacija, ki je bila tudi temelj naše prve slovenske države Karantanije. Rifnik je bil sicer poseljen že veliko prej, najstarejše najdbe segajo v 4. tisočletje pred našim štetjem. Vzpetina je bila neprekinjeno poseljena do 6. stoletja našega štetja. Z odhodom Langobardov je naselbina zamrla. O tem, zakaj se je to zgodilo, obstaja več teorij. Ena pravi, da so ljudje izčrpali zemljo. Druga pravi, da so se verjetno preselili na sosednji grad Ploštajn ali so se nasploh razselili. Langobardi so odšli proti Italiji, njihova dežela je danes Lombardija.
Preberite več v Novem tedniku
