Arhiv NTRC

Na olimpijskih igrah v Londonu 2012 je bila 19., pred petimi leti se je v Riu uvrstila v finale in zasedla 11. mesto. Po igrah v Braziliji je trenersko pot sklenil Slavko Črne. Tina se je odločila za sodelovanje s Celjanom Milanom Kranjcem. Tedaj se je preselila v knežje mesto. Stavek, da je Ljubljančanka na začasnem delu v Celju, ji ne diši najbolj. Morda zato, ker se je na življenje v Celju že povsem privadila. Atletsko društvo Kladivar je v dolgoletni zgodovini medse sprejelo kopico vrhunskih atletov, ki so nato ostali v Celju. Morda bo tudi Tina, druga na evropskem dvoranskem prvenstvu v Torunu, ki sem jo tudi v intervjuju (pa naj mi ne zamerite) tikal tako kot tudi med vsemi najinimi pogovori.

Za ljubljanski Žak si tekmovala tudi v mnogoboju, potem pa si kot meteor priletela na drugo mesto na svetovnem prvenstvu za mladinke v skoku s palico. Kaj si si pred petnajstimi leti predstavljala, da bo sledilo?

Zdelo se mi je, da bo moja pot šla le navzgor in da bom osvajala medalje tudi na članskih tekmah. Toda to se ni zgodilo.

Kdaj si se odločila za študij v ZDA, kjer si postala diplomirana biologinja?

Po prvi članski tekmi v mednarodni konkurenci leta 2007 sem se resneje poškodovala in težave sem imela poldrugo leto. Nisem vedela, kaj naj naredim. Ko se je ponudila možnost za študij v ZDA, sem se odločila zanj, saj se mi je zdelo, da bi sicer stala na mestu. Preko luže sem združila dve koristni zadevi.

Bežigrajska gimnazija ti je nudila dober temelj za uspešen študij. Boš izobrazbo kdaj izkoristila?

Ne vem, kaj bi mi v Sloveniji sploh priznali. Razmišljala sem o nostrifikaciji, saj bi videla, kaj mi še manjka. Pred časom sem načrtovala, da se po koncu kariere vrnem v ZDA na magisterij. Toda sedaj se mi kariera nenadejano podaljšuje ...

Preberite več v Novem tedniku