Bodo milijonski projekti močnejši od besa narave?
Obnova po naravni nesreči leta 2023 predstavlja enega največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini samostojne Slovenije.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skupna ocenjena vrednost vseh sredstev za obnovo do konca leta 2028 znaša 2,09 milijarde evrov, pravijo na Ministrstvu RS za okolje in prostor. Dosedanje delo države na področju pomoči po poplavah in obnove ocenjujejo kot dobro.
Na ministrstvu še pravijo, da obnova temelji na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ter Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh.
Zastavljena je kot petletni projekt, katerega zaključek je predviden do konca leta 2028, kar pomeni, da obnova prehaja v drugo polovico izvajanja.
Prednost bodo imeli nadomestitveni domovi
»Po uspešno izvedenih interventnih ukrepih in sanaciji, predvsem na vodotokih, so posledice ujme na številnih prizadetih območjih, zlasti na Koroškem in v Savinjski dolini, danes komaj še vidne,« pravijo na ministrstvu.
Dodajajo, da bo v prihodnjih letih poudarek na izvedbi projektov, ki bodo povečali odpornost teh območij na podobne vremenske dogodke, ki Slovenijo prizadenejo vse pogosteje in z vedno večjo intenzivnostjo.
»Trenutno po vsej državi potekajo obsežna obnovitvena dela na več kot 350 projektih državne, lokalne in vodne infrastrukture, katerih cilj ni le odprava posledic ujme, temveč tudi dolgoročna krepitev odpornosti prostora,« še pojasnjujejo na ministrstvu.
Med prednostnimi nalogami so projekti, ki omogočajo gradnjo nadomestitvenih domov za prebivalce z najbolj ogroženih območij. Za 354 stavb, določenih za odstranitev, je bilo sklenjenih 325 sporazumnih pogodb, zato se postopek preselitve prebivalcev z najbolj ogroženih območij približuje zaključku. Gre za stavbe, ki niso samo v naši regiji.
Časovnica bo odvisna od več dejavnikov
»Sočasno izvajamo tudi obsežne projekte urejanja vodotokov in sanacije vodne infrastrukture, gradnje in obnove mostov ter zahtevne geotehnične ukrepi v Savinjski dolini in na Koroškem, kjer so bile posledice ujme najhujše,« še poudarjajo na ministrstvu.
Naslednje leto bodo med drugim v ospredju komunalno opremljanje Rakovelj in naselja Vila Široko, obnove več mostov in vodne infrastrukture Rastke v občini Ljubno.
Vendar bo ob tem treba razumeti, navajajo pristojni, da bo točna časovnica odvisna od več dejavnikov, med drugim tudi od postopkov, ki so vezani na umeščanje v prostor, na projektno dokumentacijo, soglasja in tudi od vremenskih razmer ter zakonske omejitve pri posegih v vodotoke.
Ne gre le za odpravo posledic
Na Ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da obnova ni zgolj odprava posledic ujme: »Gre tudi za priložnost za izboljšanje sistema upravljanja ob naravnih nesrečah ter za izvedbo razvojnih projektov, ki bodo dolgoročno povečali odpornost najbolj prizadetih območij.«
Direkcija Republike Slovenije za vode ob tem izvaja še investicijske projekte za zmanjševanje poplavne ogroženosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, kohezijske politike ter programa sanacije vodne infrastrukture po poplavah avgusta 2023.
Letos se namreč zaključujejo projekti, financirani iz načrta za okrevanje in odpornost. Med temi so vsi ukrepi, ki so jih že končali tudi v Celju.
»Poleg gradbenih projektov sta v izvedbi tudi projekt vzpostavitve državnega vodarskega nadzornega centra (NACE) ter priprava Ocene poplavne nevarnosti v povodjih Republike Slovenije. »Za izvedbo projektov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost je namenjenih skoraj 120 milijonov evrov evropskih sredstev,« omenjajo na ministrstvu.
V teku so tudi kohezijski projekti zmanjševanja poplavne ogroženosti ob nekaterih rekah, med drugim tudi ob Dravinji in Savinji. Del sredstev v vrednosti 113,7 milijona evrov je namenjenih tudi tem posegom.
»Pristop k odstranjevanju stavb dobro zastavljen«
Na ministrstvu dodajajo, da je bilo v Sloveniji sklenjenih že 325 sporazumnih pogodb in da je končno število stavb, določenih za odstranitev, 354: »Ocenjujemo, da je bil pristop k reševanju stanovanjske problematike najbolj prizadetih zaradi poplav in plazov avgusta 2023 ustrezno zastavljen.«
Ob tem pojasnjujejo, da bo novo vodstvo Direkcije RS za vode skupaj s pristojnimi službami ministrstva za okolje in prostor aktivno analiziralo dosedanje rešitve ter jih, kjer je to potrebno, prilagajalo dejanskim razmeram in potrebam lokalnega okolja.
To naj bi dosegli, dodajajo na ministrstvu tudi zaradi reorganizacije služb, ki so jih zdaj na ravni države povezačli v enoten sistem, saj so bile do zdaj naloge na tem področju razdeljene med tri ministrstva in eno vladno službo.
»Združitev pristojnosti omogoča bolj usklajeno načrtovanje, odločanje in izvajanje ukrepov, predvsem na področju podpore fizičnim osebam in občinam,« razlagajo na ministrstvu in obljubljajo »hitrejše postopke, jasnejšo razdelitev odgovornosti ter učinkovitejše izvajanje ukrepov za obnovo«.
Ključni projekti so ...
V obdobju od leta 2023 do 2025 je bilo za sanacijo namenjenih 180 milijonov evrov, pri čemer je bilo saniranih več kot 600 objektov na več kot 350 kilometrih vodotokov. Za leto 2026 je predvidenih 185 milijonov evrov, za leti 2027 in 2028 pa skupaj še 476 milijonov evrov.
Država je po ujmi zagotovila finančno pomoč za obnovo stanovanjskih stavb. Skupno je bilo več kot 7.530 upravičencem izplačanih 35,7 milijona evrov predplačil. Postopki obnove stanovanj ponekod še trajajo.
Direkcija RS za vode ima trenutno za izvedbo obnovitvenih del po poplavah avgusta 2023 sklenjenih pogodb za leto 2026 v skupni vrednosti skoraj 138 milijonov evrov.
Od tega je nekaj več kot 123 milijonov evrov namenjenih izvedbi gradbenih del, preostali del sredstev pa izvedbi predhodnih aktivnosti v okviru programa funkcionalne obnove.
Do danes je država za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov namenila že 1,575 milijarde evrov. Sredstva so bila namenjena nujnim interventnim ukrepom, pomoči prebivalcem in gospodarstvu ter obnovi poškodovane prometne, vodne in lokalne infrastrukture.
Letos 2026 je bilo (do 24. julija) za popoplavno obnovo namenjenih približno 128 milijonov evrov, pri čemer največjo realizacija pričakujejo v drugi polovici leta zaradi intenzivnega izvajanja obnovitvenih projektov.
Država je za odkup ogroženih objektov izplačala že 101,8 milijona evrov nadomestil. Za 354 objektov, določenih za odstranitev, je bilo sklenjenih 325 sporazumnih pogodb, zato se postopek preselitve prebivalcev z najbolj ogroženih območij približuje zaključku.
Vodotoki: struge zagotavljajo večjo pretočnost
Direkcija RS za vode je v minulih letih med drugim sanirala tudi brežine Savinje v različnih krajih v naši regiji. Kaj je že storjenega?
Brežine Savinje so urejene Spodnji Rečici in v Okonini dolvodno od Mlinarjevega jezu. Po porušitvi dela jezovne konstrukcije v poplavah 2023 je bil Mlinarjev jez saniran in izveden nekoliko nižje, s čimer so dosegli bolje pretočne razmere in večjo poplavno varnost, pravijo na direkciji. Sanacija brežin je bila urejena tudi v naseljih Šentjanž, Homec in Grušovlje v občini Rečica ob Savinji.
Tam je vzpostavljena obtočna struga, ki ob visokih vodah razbremeni glavni tok in izboljša poplavno varnost območja na krivini, na enem odseku pa je struga razširjena, s čimer se je pretočnost povečala s približno desetletnih na dvajset- do petdesetletne visoke vode.
Urejene so brežine tudi na Lučnici v naseljih Podveža, Krnica in Podvolovljek ter na okljuku Savinje v Okonini in na iztočnem delu Mešice. Podobno je tudi v Modriču pri Laškem. Na reguliranem odseku Savinje od Trbiškega ovinka do Kolenčevega jezu so sanirane poškodbe brežin ter poškodbe vodnogospodarskih ureditev, ki so ogrožale sosednja zemljišča in gospodarsko javno infrastrukturo. Na dveh odsekih Hudinje pa so zdaj brežine stabilizirane s kamnitimi zložbami.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
