Arhiv NTRC

Prve delovne izkušnje je Jože Školc pridobival kot dijak med opravljanjem počitniškega dela v Gorenju in Rudniku Velenje. Tudi med študijem zgodovine se je lotil različnih priložnostnih del. Tako je pridobil številne izkušnje, ki mu, kot pravi, koristijo še danes. Kot učitelj se je v razredu prvič znašel med pedagoško prakso, saj je bila predpogoj za pridobitev strokovnega naziva. Sočasno je opravljal triletno izobraževanje za waldorfskega učitelja. Pred enajstimi leti je postal razrednik tretji generaciji učencev Waldorfske šole Savinja.

Poučevati ste začeli, ko se je šola iz Medloga preselila Žalec, v isti stavbi je prostore dobil tudi vrtec. Prva leta poučevanja so bila čudovita, poudarjate.

Razrednik v waldorfski šoli je otrokom drugi oče ali druga mati, saj jih vodi skozi proces poučevanja od prvega do devetega razreda. V tem času se splete močna povezanost. Rastemo drug z drugim in z vsemi izzivi, ki jih prinese osnovnošolsko obdobje. Ko nas je leta 2020 presenetil covid, se je naša vez zrahljala, saj smo bili ločeni. V tistem letu sem prevzel še vlogo pomočnika ravnatelja in opravljal dvojno delo, kar je bilo naporno. Leta 2022 sem sodelovanje s tedanjo generacijo učencev končal na najboljši možen način, saj smo se odpravili na nepozabno enajstdnevno potovanje po Italiji. Učenci se ga še danes radi spominjajo. Isto leto sem prevzel ravnateljsko mesto v Waldorfski šoli in vrtcu Savinja.

Kam segajo začetki waldorfske pedagogike in kaj je njeno osnovno poslanstvo?

Waldorfska šola se je porodila iz prijateljstva med Rudolfom Steinerjem, ki se je rodil na Hrvaškem in se je kasneje preselil v Nemčijo, ter lastnikom tovarne cigaret Waldorf-Astoria Emilom Moltom. Otroci zaposlenih so bili večino časa prepuščeni sami sebi, zato je Emil spodbudil Steinerja, da je 1919 ustanovil prvo šolo Steiner-Waldorf v Stuttgartu. V njej je omogočil otrokom neodvisno razmišljanje, ustvarjalnost in odgovornost do posameznika in družbe nasploh. V ospredju waldorfske pedagogike so celostni razvoj otroka, spodbujanje učenja z izkušnjami, povezanost z naravo in družbo, razvijanje empatije in socialnih veščin ter vzgoja za svobodno mišljenje.

Tako se ne krepi le otrokov um, ampak skozi umetnost tudi njegovo srce ter z gibanjem in opravljanjem ročnih del tudi njegova volja.

Šolski koledar imate razdeljen v epohe, kar pomeni, da se otroci nekaj tednov učijo le eno snov. In potem snovi prepletate. Je učinkovitost učenja zaradi tega boljša?

Zagotovo. En predmet poučujemo tri ali štiri tedne v sklopu ene epohe. Ko se konča, obravnavani predmet povežemo z drugim predmetom in tako se učna snov prepleta in dopolnjuje na različnih področjih. Waldorfska šola ima v urniku glavne ure, ki trajajo 120 minut. Glavna ura vsebuje jutranji pozdrav, ritmična dela, ponovitev snovi prejšnjega dne ter osvajanje in utrjevanje nove snovi. Glavno uro končamo z branjem zgodbe, ki je primerna starosti otrok. Pri učenju prav tako upoštevamo ritem dneva in noči s tako imenovanim tridnevnim ciklusom. Otroci prvi dan spoznajo snov, drugi dan jo ponovijo in tretji dan utrdijo. Tako vsrkajo najpomembnejše informacije in najbolj koristno znanje. Od prvega razreda se učijo dva tuja jezika s pomočjo petja in recitacij.

Slišala sem, da so si učenke devetih razredov same sešile obleko za valeto.

Seveda. A ne le obleke, veliko otrok si je spletlo puloverje, kape ali nogavice Za krepitev otrokove volje so v urnik vključena ročna dela. V devetih letih šolanja se učenci spoznajo s kvačkanjem, šivanjem, pletenjem, polstenjem in krojenjem. Vsako leto naredijo izdelke, ki jih potem tudi uporabljajo. Zelo priljubljena je šola v naravi, ki jo od četrtega razreda organiziramo dvakrat na leto. Na pastirskih dnevih učenci spoznavajo življenje na kmetiji, se odpravijo na pohod od Slavnika do Strunjana, tudi čez Pohorje, veslajo po Kolpi, jadrajo po morju, tekajo na smučeh. Prav tako se povzpnejo na Krn in v enem dnevu prehodijo pot od Krnskih jezer do Komne z nahrbtniki na ramenih. Posebnost naše šole so tudi projektne naloge devetošolcev, v katerih se lotevajo različnih tem in jih predstavijo širši javnosti.

Kakšnih?

Devetošolka si je za temo izbrala sanjsko poroko. Sešila si je poročno obleko in spekla torto. Druga je napisala knjigo o zdravih sladicah brez sladkorja. Fantje se večinoma odločajo za gradnje rastlinjakov ali preureditve rabljenih avtomobilov. Bolj umetniško navdahnjeni se predstavijo z avtorskimi skladbami na klavirju ali harmoniki, nekateri s plesom. Tako pri mladih prepoznavamo talente in jih spodbujamo, naj jih razvijajo. (Foto: Nik Jarh)

Intervju si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 19. december 2024!