Arhiv Župnije Teharje

V nedeljo, 21. septembra, je bila na Teharjah slovesna posvetitev novih bronastih zvonov. Zvonove je posvetil upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek ter jih izročil v čast in priprošnjo. Želja po bronastih zvonovih sega že daleč nazaj v zgodovino, saj so po prvi svetovni vojni, ko so bili zvonovi zaplenjeni, zaradi pomanjkanja denarja v cerkev namestili železne.

Arhiv Župnije Teharje

Slavnostni nedeljski dogodek

Nedeljski dogodek se je začel s slavnostnim sprevodom, v katerem so sodelovali konjeniki, godba, praporščaki, gasilci in vozovi, ki so simbolično pripeljali zvonove.

Arhiv Župnije Teharje

Obred so spremljali petje, pozdravi, blagoslov ter posvetitev zvonov. Po maziljenju s sveto krizmo so jih z dvigalom dvignili v zvonik. Med sveto mašo so mojstri zvonove že namestili, tako da so ob njenem zaključku prvič zazveneli.

Hvaležni za podporo

Župnija Teharje se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje gasilcem, ključarjem, pevcem, konjenikom, članom ŽPS obeh župnij, godbi ter vsem, ki so sodelovali pri sprevodu, sveti maši in prijetnem druženju pod šotorom.

Arhiv Župnije Teharje

Zvon Bronastih zvonov je sicer v župniji odmeval že od lani, ko so navezali stike s katoliško župnijo sv. Petra v Rheinbergu v Nemčiji in avgusta sklenili pogodbo, v septembru pa že dobili štiri zvonove, ki jih je leta 1962 ulila ena od nemških livarn zvonov za cerkev sv. Nikolaja v Rheinberg-Orsoyu v Nemčiji. Stare zvonove so pred mesecem dni spustili z zvonika in pripravili prostor za nove.

Priprave na posvetitev novih zvonov

Nakup zvonov in priprava na namestitev novih je za župnijo Teharje vnesla novo razgibanost. Župnija je vse leto zbirala denar. Še posebej je izkazalo 35 botrov, od tega 19 zlatih, 2 srebrna in 14 bronastih. Denar so med drugim prispevali ljudje iz župnije sv. Lovrenca in tudi iz drugih župnij.

Arhiv Župnije Teharje

V medžupnijskem sodelovanju so spletli vence in se zavzeto pripravljali na slovesnost. Župnija je na razpisu Mestne občine Celje pridobila finančno pomoč za obnovo zvonika in namestitev zvonov. Hvaležna je Mestni občini Celje, Občini Štore, botrom, vsem znanim in neznanim dobrotnikom. Bitje ure bo oznanjalo čas in spominjalo, kako minevajo ure življenja.

Dolga zgodovina cerkve in zvonov

Že od vsega začetka je bila župnijska cerkev na Teharjah posvečena uglednemu svetniku škofu sv. Martinu. Najstarejše pričevanje o obstoju cerkve na Teharjah sega v 13. stoletje, prvič je bila omenjena leta 1256.

Najprej je tam stala romanska stavba in pozneje gotska, a o nobeni od njiju ni sledu ali kakšnih poročil. V zvoniku stare cerkve so bili štirje zvonovi, ki so tehtali skupaj 1411 kilogramov. Po oceni zgodovinarja Ignacija Orožna je bil največji najverjetneje narejen na Hrvaškem, saj je napis na njem pričal, da je bil zvon vlit leta 1793 v Zagrebu. Vlil ga je zvonar Anton Sifrer.

Srednji zvon je bil iz leta 1760. Manjši zvon je imel napis v gotici in letnico 1500; po vsej verjetnosti je bil že v predhodni cerkvi. Najmanjši ali navček, ki ga je izdelal zvonar Konrad Schneider v Celju, je bil prvotno v cerkvi sv. Ane.

Ob gradnji nove cerkve odstranjeni

Zvonovi so se zadnjič oglasili 20. oktobra 1904, preden so začeli cerkev rušiti in pripravljati teren za novo (sedanjo) cerkev. Ob odločitvi, da bodo postavili novo cerkev, so se člani župnije odločili tudi za nove zvonove, saj stari niso ustrezali velikosti novega svetišča.

Zvonar je vzel stare tri zvonove v račun (ocenjeni so bili na 13 tisoč kron), preostalo vsoto 10 tisoč kron so vzeli iz zapuščine župnika Jeretina. Novi zvonovi so bili posvečeni 7. julija 1907 in so skupaj tehtali 4.400 kilogramov. Izdelala jih je zvonarna Grassmayer v kraju Wilten pri Innsbrucku. Po jutranji maši v cerkvi sv. Štefana je nove zvonove na Ledini pred cerkvijo posvetil škof dr. Mihael Napotnik, nato so zvonove potegnili v zvonik.

Med vojno so bili zaplenjeni

V času prve svetovne vojne je župnija izgubila večino zvonov, ker jih je zaplenila vojaška oblast in uporabila za vojaške potrebe; ostal je bronast zvon, leta 1907 vlit v Innsbrucku, posvečen sv. Jožefu. Zato so morali po vojni kupiti nove. Pomanjkanje sredstev je preprečilo, da bi kupili bronaste zvonove, zato so se odločili za železne. Vliti so bili leta 1925 v železarni na Jesenicah.

Dnevnik Slovenec je 12. maja 1925 poročal: »V soboto, 9. maja popoldne, so pripeljali teharski fantje nove železne zvonove za podružnico sv. Štefana na Teharjah. Spremljali so jih Orli, Orlice, pevski odsek in godba. Pri Sv. Ani so pokali topiči, da je grmelo čez tri fare. Vsa vas in okolica je bila v mlajih, raz katerih so se vile velike slovenske trobojnice. Pozno v noč je igrala godba na vasi in vmes so pokali topiči.«

Zapis je še navajal: »V nedeljo so nas že ob treh zjutraj zbudile salve strelov. Od vseh strani so prihajali župljani in sosedje, da prisostvujejo blagoslovljenju zvonov za starodavno cerkev sv. Štefana, ki nosi še vedno grb starih teharskih plemičev. Cerkvene obrede je opravil ob asistenci celjski g. opat Jurak. Po sveti maši so že začeli fantje pritrkavati z novimi zvonovi, ki imajo zelo prijeten glas. Vliti so bili na Jesenicah na Gorenjskem. Sedaj imajo vse teharske podružnice zopet svoje zvonove. Žal, da so vsi železni. Pa kakor so morali utrpeti med svetovno vojsko župljani svoje sinove, tako je pač izgubila tudi cerkev svoje zvonove. Dasiravno so težki časi, vendar žrtvuje vsakdo rad za cerkvene zvonove, ki nas kličejo k Bogu. Upamo, da ne bo dolgo, ko bode imela tudi lepa teharska farna cerkev nove bronaste zvonove.«