Biti oskrbnik oziroma najemnik planinske koče je po izkušnjah planinskih društev sodeč, ki težko najdejo primerno osebje, vse prej kot sanjski poklic. A za Sebastijana Salmiča in Tjašo Vodeb je predstavljal ravno to. Dolgo sta si namreč želela, da bi nekoč lahko prevzela skrbništvo ene od koč. Pred dobrim letom sta svoje sanje začela uresničevati na Kopitniku. Pred kratkim sta najemno pogodbo s Planinskim društvom Rimske Toplice podaljšala še za pet let.

Da se na Resevni počutita, kot da sta na počitnicah, čeprav imata polne roke dela, sta nam ob našem obisku dejala nova najemnika tamkajšnje planinskega doma Patricija Piršič in Sašo Černic. Kljub zgodnji jutranji uri je v gostinskem delu dišalo po kavi in sveže pečenem jabolčnem zavitku. V s soncem obsijani kuhinji je bil pripravljen golaž za lačne planince in kolesarje. Slednjim dobrodošlico po novem že na stopnišču in v okolici doma izrečejo cvetlice. Nova moč priljubljene planinske postojanke v občini Šentjur se je namreč svojega posla lotila tako, da je najprej povsem uredila in počistila okolico.  

Celje gosti mednarodno uveljavljen festival stare glasbe Seviqc. Včeraj je bil dogodek OperAria namenjen otrokom in družinam. Najmlajši so se lahko prvič srečali z opero in pri predstavi tudi sodelovali. Jutri se festivalsko dogajanje nadaljuje v Kavarni in slaščičarni Miško Knjižko ter v Stari grofiji. (SŠol, Foto: Robi Valenti)  

Ena od posebnosti in zanimivosti iz zgodovine Luč je, da so nekoč za oskrbovanje planinskih postojank skrbele ženske. Te so na Moličko planino in Korošico bose v koših nosile bremena, težka tudi do 50 kilogramov. V okviru letošnjega, že 53. praznovanja Lučkega dneva je Gorniški klub Savinjske doline minulo soboto že tretje leto v spomin na te herojske ženske organiziral tekmovanje gorskih nosačev. Udeležilo se ga je 23 tekmovalcev, ki so se z bremeni na hrbtu podali od planine Podvežak do Moličke planine. Najmlajši tekmovalec je bil star 7 let.

Ta teden so bili v Celju člani komisije Turistične zveze Slovenije. Ti v sklopu tradicionalne akcije Moja dežela v različnih kategorijah ocenjujejo urejenost in gostoljubnost mest, krajev in turističnih točk. Celje, kot pravijo na občini, brani zmago iz lanskega natečaja v kategoriji večjih mest, sicer pa je knežje mesto tudi v zadnjih letih posegalo po visokih uvrstitvah. MCC hostel je denimo zmagoval v kategoriji mladinskih prenočišč. (SŠol, Foto: MOC)

Lanska neurja in poplave so povzročile veliko škode na lokalni cestni infrastrukturi, zlasti na daljših odsekih cest Šmartno v Rožni dolini – Hrenova, Rožni vrh – Brezova in Šmiklavž pri Škofji vasi – Lipovec ter na krajših odsekih v Medlogu in Rožnem vrhu. Za obnovo teh cest je celjska občina prejela državni denar, tretjino sredstev pa je zagotovila iz občinskega proračuna. Skupna vrednost del je znašala nekaj več kot 357 tisoč evrov. Obnovitvena dela je izvedlo javno podjetje Vodovod – Kanalizacija. (SŠol, Foto: VO-KA Celje)

Že od minule sobote je v Lučah čutiti praznično vzdušje. Tradicionalna prireditev Lučki dan, ki so jo lani odnesle uničujoče poplave, je letos doživela že svojo 53. izvedbo. Ob večdnevnem zabavnem druženju lahko obiskovalci še do nedelje spoznajo stare običaje Luč, opravila in orodja ter obiščejo kulturne in športne dogodke. »Posebnih novosti letos ni, saj moramo žal še to, kar je prireditev ponujala v preteklosti, prilagoditi razmeram po poplavah,« je ob tem povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. V občini namreč leto od katastrofalne ujme še vedno potekajo številna obnovitvena dela, ki se bodo nadaljevala še vrsto let. Številni prebivalci so še vedno brez domov, mesta za gradnjo nadomestitvenih objektov pa v občini še vedno niso zagotovljena.

S posledicami vandalizma se soočajo tudi v krajih Dravinjske doline. V konjiški občini zelo pogosto. Pred dnevi so se nepridipravi ponovno znesli nad informacijskimi tablami na Zmajčkovi gozdni učni poti, poškodovali so tudi varovalno ograjo pod konjiškim starim gradom. Planinci medtem opozarjajo na poškodbe na pohodnih poteh, ki jih povzročajo objestni vozniki štirikolesnikov. Objestneži so največkrat domačini. Kazenski zakonik vandalizma ne označuje kot posebno kaznivo dejanje, ampak ga lahko obravnavamo kot prekršek ali kaznivo dejanje. Višina globe se gibljejo od 200 do 400 evrov.

Kako zgraditi uspešno podjetniško pot, če prodajaš izdelke, ki jih potrebujejo le trije odstotki ljudi? Zakoncema Sabini in Bogdanu Trupej, profesorici biologije in učitelju glasbe, je uspelo. Prejšnji mesec je njuno podjetje Music Max proslavilo trideset let delovanja. Začela sta iz nič in brez ekonomskega znanja, danes Music Max, ki prodaja glasbila in glasbeno opremo, poznajo ljubiteljski in poklicni glasbeniki po vsej Sloveniji, na Balkanu in še v nekaj sosednjih državah. Ukvarja se z maloprodajo in veleprodajo, v ponudbi ima mnoge svetovno znane blagovne znamke glasbil, zadnjih dvanajst let pa tudi lastna glasbila, med katerimi so bile v času korone največja prodajna uspešnica ukulele.

Celje bo kmalu bogatejše za prvo postajo Poljubi in odpelji, ki jo bo občina postavila v neposredni bližini Osnovne šole Lava. Gre za površino, ki bo omogočila staršem, da bodo svoje otroke varno odložili v neposredni bližini šole, ti pa bodo nato peš nadaljevali pot do šolskih vrat. (SŠol, foto: MOC)

Letos mineva 270 let od posvetitve Marijine cerkve na Sladki Gori v občini Šmarje pri Jelšah. Omenjeni jubilej je bil povod za pripravo knjige o kraju in tamkajšnjem spomeniku državnega pomena. Avtorica dela, umetnostna zgodovinarka dr. Marja Lorenčak Kiker, je pojasnila, da doslej ni bilo na voljo primerne publikacije, kjer bi bili na enem mestu zbrani vsa zgodovina in predzgodovina te baročne cerkve, razumljivi za širok krog bralcev.

Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da je njihova hčerinska družba PLP, lesna industrija prenovila certifikat kakovosti ISO 9001, s katerim se ponaša že 25 let. Certifikat je zelo pomemben tudi za sodelovanje na javnih razpisih doma in v tujini. Podjetje ima tudi certifikata FSR in SURE, letos mu je mednarodna bonitetna hiša Dun & Bradsteet podelila še platinasti certifikat bonitetne odličnosti, ki pomeni, da sodi med najbolj zanesljive slovenske družbe.

Po predlanski izgubi in manjšemu obsegu čistih prihodkov od prodaje so v zreški družbi GKN Driveline Slovenija lani spet poslovali bolje, je razvidno iz njenega nedavno objavljenega letnega poročila. Za letos napovedujejo rahel padec prodaje in spet pozitiven izid poslovanja. Načrtujejo tudi za malo manj kot štiri milijone evrov naložb, predvsem v nakup nove opreme.

Občini Solčava vreme v zadnjem letu ne prizanaša. Po lanskem avgustovskem neurju, ki je zgolj na občinski infrastrukturi povzročilo približno 6 milijonov evrov škode, se letos uničujoča neurja tam ponavljajo. Pred približno dvema tednoma je ob obilnem deževju plaz zasul cesto proti slapu Rinka. Pred približno tednom je neurje vse do tedaj opravljeno delo uničilo in za sabo ponovno pustilo razdejanje. »Nemočni smo. Hkrati smo hvaležni, da ni bilo nobene nesreče,« je v dneh pred občinskim praznikom utrujeno povedala solčavska županja Katarina Prelesnik.

Lanske avgustovske poplave so v podjetju KLS Ljubno povzročile za več kot 100 milijonov evrov škode. Ob zastoju proizvodnje zaradi poškodovanih prostorov, materialov ter strojev in opreme v podjetju kupcem niso mogli dobavljati izdelkov. Številni so si bili prisiljeni poiskati nove dobavitelje, zato je KLS Ljubno v tem času izgubilo veliko naročil. »Računamo, da se bodo vrnila konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta,« pravi ustanovitelj Bogomir Strašek, ki je januarja podjetje predal v roke novemu vodstvu iz ožje družine. V vodilnem evropskem proizvajalcu zobatih obročev za zagon in pogon avtomobilov trenutno deluje približno 70 odstotkov proizvodnje. Predvidoma do konca letošnjega leta bodo končali gradnjo dela stavbe, ki bo nadomestil del začasno obnovljenih prostorov. V bližnji prihodnosti želijo na varnem mestu v neposredni bližini podjetja zgraditi tudi novo halo za proizvodnjo novega programa.

Dijak Šolskega centra Rogaška Slatina Brest Lenarčič je na 21. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Braziliji osvojil zlato medaljo. To je prvo zlato za Slovenijo na tej olimpijadi. Na njegovi šoli so tako dijaki kot profesorji zelo ponosni na Brestov uspeh. Med letošnjimi štirimi slovenskimi udeleženci je bila tudi dijakinja velenjske gimnazije Nives Gošnjak.

Po izvedenih dveh javnih razpravah, kjer so Celjani in Celjanke podajali svoja mnenja o prometnih izzivih in rešitvah, Mestna občina Celje nadaljuje pripravo celostne prometne strategije. V novi fazi lahko občani odslej svoje predloge in opažene prometne izzive preprosto vpišejo v interaktivni zemljevid. Celjani zemljevid dnevno polnijo s svojimi predlogi, ki kažejo, da marsikje promet še zdaleč ni urejen varno. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Nik Jarh)

Natanko na lanski občinski praznik so občino Ljubno prizadele katastrofalne poplave. Povodenj je s prireditvenim šotorom v Vrbju odnesla tudi občinsko praznovanje in občino pahnila v leto, polno izzivov in preobratov. »Letošnji občinski praznik zagotovo pričakujemo s strahom. Upam, da se bo dobro izteklo in da bo to dober znak za našo prihodnost,« v dneh pred praznovanjem pravi župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Na Ljubnem namreč tudi leto dni po poplavah ostaja veliko neznank. Ob načrtovanju trajnih protipoplavnih ukrepov je eden največjih izzivov negotovost občanov, ki še vedno ne vedo, ali se bodo morali preseliti ali ne.

V Cinkarni Celje se je v minulih dneh zgodilo nekaj pomembnih lastniških in kadrovskih sprememb. V družbo je s pomembnim deležem vstopila nemška zavarovalnica Allianz, predsednik njenega nadzornega sveta je po novem Tomaž Berločnik.