V Gasilski zvezi (GZ) Vojnik-Dobrna na leto beležijo okoli petdeset požarov. Da bi jih bilo med njimi toliko tako uničujočih in zahtevnih za gašenje kot letos, ni običajno. »Letošnji požari so zagotovo presežek za našo gasilsko zvezo,« pravi poveljnik GZ Ivan Jezernik. 28. januarja so bila vsa prizadevanja gasilcev usmerjena v gašenje hiše družine Verdinek v Lipi pri Frankolovem. Natanko dva meseca zatem je ognjeni petelin v isti vasi znova zakikirikal. Ogenj je na domačiji Fijavževih v manj kot pol ure pogoltnil gospodarsko poslopje in vso kmetijsko mehanizacijo v njem ter se razširil še na bližnji gozd. Sredi maja je nato zagorela zapuščena sušilnica hmelja v Konjskem pri Vojniku. Zadnji usoden požar, ki se je 16. avgusta zgodil v Malih Dolah, je žal zahteval tudi človeško življenje. Kaj se torej dogaja v občini Vojnik? Je na delu požigalec?

Na Guštovi mestni plaži na Savinjskem nabrežju je včeraj dr. Borut Batagelj, urednik revije Zgodovina za vse, predstavil novo številko 29. letnika. Revijo dvakrat letno izda Zgodovinsko društvo Celje, kjer so lahko ponosni na dolgoletno tradicijo izdajanja publikacije, ki je v slovenskem prostoru nekaj posebnega. Nastala je pred skoraj tremi desetletji kot plod zamisli zagnanih mladih celjskih zgodovinarjev, ki so želeli ljudem približala zgodovino v obliki zanimivih zgodb iz vsakdanjega življenja, a še vedno napisanih na osnovi znanstvenega pristopa.

Mestna občina Celje je na 250 metrov dolgem odseku Teharske ceste preplastila cestišče in označila kolesarski pas.

V petek zvečer, okoli 20. ure, je v Slovenskih Konjicah prišlo do prometne nesreče, v kateri je umrl 35-letni voznik lahkega motornega vozila – električne rolke, so sporočili iz Policijske uprave Celje.

 »Bogate izkušnje, trdne vrednote in veliko srce so gradniki osebnosti, ki ima dobre voditeljske kompetence, da zna povezati sodelavce in pritegniti potenciale okolja. Tako nastane skupnost, kjer razmišljajo vsi možgani, ki to skupnost gradijo. To je zame pravo vodenje, ki si ga Celje zasluži,« je v uvodu današnje predstavitve županske kandidature Matije  Kovača dejal Gregor Deleja, provopodpisani pod listo predlagateljev, sicer pa ravnatelj Gimnazije Celje - Center in eden od ustanoviteljev Hiše kulture Celje.  

Katastrofalna organizacija, lahko na kratko povzamemo današnje dogajanje, povezano s prijavami za izobraževanje za starejše od 55 let za pridobitev digitalnega bona v vrednosti 150 evrov. Na vpisnem mestu pred trgovskim središčem Merkur na Hudinji je že zjutraj prišlo do hude krvi in prerivanja, saj je bilo na voljo le 150 prijavnic. Ker so si jih nekateri priborili več, je med ljudmi zavrelo, saj jih niti vsi čakajoči niso dobili. Eni so po urah čakanja domov odšli razočarani in jezni.

Znano je, kdaj se lahko starejši od 55 let v naši regiji prijavijo na digitalno izobraževanje, ki je osnovna za pridobitev digitalnega bona. Podjetje Smart Naris sporoča, da je to mogoče danes, 18. avgusta, na različne načine.

Vrtec Zarja ima eno od enot tudi v Škapinovi ulici v Celju. Montažna stavba enote Čira čara, ki je bila zgrajena leta 1986, je dotrajana in energetsko neustrezna, zato je bil že pred časom v občini sprejet sklep, da naj bi na istem mestu zrasel sodobnejši vrtec. Rušitev stare izpraznjene stavbe je predvidena za letos, zato je Vrtec Zarja otroke že prerazporedil v druge enote. A od 1. septembra bo za mesec in pol v enoti Čira čara spet polno otrok, saj so se vzdrževalna dela v enoti Ringa raja ob Nušičevi ulici nepredvideno razširila in enota v začetku šolskega leta še ne bo mogla sprejeti otrok. Nekateri bodo zato začasno prišli tudi v Škapinov ulico.

Policisti tokrat poročajo o nenavadnem primeru. V začetku preteklega tedna je namreč občan na Policijsko postajo Velenje prinesel denarnico, ki jo je našel ob cesti v Velenju. V denarnici je bilo poleg osebnih dokumentov tudi več evrskih bankovcev. (SŠol, foto: PUC)  

V naselju Male Dole v občini Vojnik je včeraj zgorela zidanica. Kljub posredovanju gasilcev je objekt povsem pogorel, lastnik je med požarom umrl.

Prijetno vznemirjena že odšteva dneve, ko bo s predstavo Večno samska ponovno stopila na poletni oder Starega gradu v Celju. Še posebej rada ima domače občinstvo, saj pravi, da se Celjani in okoličani znajo nasmejati in dobro zabavati. Ko zabava druge, nekako polni sebe, saj prestreza veliko dobrodejnih odzivov od gledalcev. »Hvaležna sem. To je dragocena energija, s katero lahko pletem zamisli za nove ustvarjalne podvige,« poudarja Tina, ki prav zdaj »kuha« nekaj novega.

Novembrske lokalne volitve bodo gotovo zanimive. Prva imena kandidatov za župane se že pojavljajo. Kandidaturo za župana Mestne občine Celje je uradno napovedal Matija Kovač, mag. inž. arhitekture, ki je že vrsto let občinski svetnik Levice in dejaven na področju kulture. Uradno bo svojo odločitev predstavil v petek.

»Ko smo v začetku osemdesetih let kupovali parcele za gradnjo vrstnih hiš v Gasilski ulici na Ostrožnem, je takratni prostorski načrt predvideval, da bo ta ulica zaprta za promet. Pod temi pogoji smo tudi kupili parcele. Danes je po njej promet vedno bolj gost, vozi celo Celebus, in nimamo niti pločnika, čeprav je to tudi šolska pot,« pravi Irena Leskovšek, ki je z možem Željkom prvopodpisana pod zahtevo krajanov, da bi občina po štirih desetletjih čakanja končno uredila tudi Gasilsko ulico.

Avgust je v Sloveniji že tradicionalno v znamenju premestitev duhovnikov. Tudi Škofija Celje je na svoji spletni strani objavila seznam duhovnikov, ki bodo letos zamenjali svojo župnijo. Ste tudi v svojem kraju eni tistih, ki boste dobili novega župnika?

Podaljšan konec tedna je bil v znamenju katoliškega praznika Marijinega vnebovzetja ali velikega šmarna, ki je največji cerkveni Marijin praznik. Slovesno je bilo po vseh cerkvah. V naši regiji so bile vse oči uprte v Petrovče, kjer stoji bazilika Matere Božje, osrednje romarsko svetišče Škofije Celje. Po ocenah organizatorjev se je dogajanja v Petrovčah udeležilo v nedeljo zvečer petsto vernikov in v ponedeljek kar dva tisoč ljudi.

V nedeljo popoldne je bilo na prireditvenem prostoru v Braslovčah ponovno pestro. Združenje hmeljarjev Slovenije in Turistično društvo Braslovče so v sodelovanju s člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline zavrteli časovni stroj in prikazali, kako so naši dedki in babice nekoč pridelovali hmelj. Koncept povorke, ki ga v Braslovčah uporabljajo še danes, si je že pred leti zamislil hmeljarski starešina Janez Oset, ki tako kot vsi večji savinjski hmeljarji ni manjkal na etnološki prireditvi. Ta se je začela po trgu in se v drugi polovici popoldneva prevesila v veselico z Modrijani. Za hmeljarje je bila to zadnja sprostitev pred napornim obiranjem hmelja, ki se bo začelo kmalu. (Foto: TT) Kdo sta nov hmeljarski starešina in nova princesa, preberite v prispevku Hmeljarstvo jima je bilo položeno v zibelko. 

  Da je moč slapa v kapljicah, so dokazali župljani Župnije Šmarje pri Jelšah. Ob pomoči strokovnjakov so se lotili obnove cerkve Marijinega vnebovzetja v središču kraja. Ker se je vlaga zarila v vse pore tega kulturnega spomenika lokalnega pomena, so ga najprej slekli do golih sten. Kipe in oltarje so zaupali restavratorjem ter z obrtniki opravili številne posege in poskrbeli za opremo, tako da je ta verska stavba danes videti kot nova. Ogromno pozornosti so bile deležne edinstvene zgodnje baročne poslikave, ki so bile skrite pod debelo plastjo ometa v zvonici. Če se jim ne bi posvetile roke strokovnjakov, bi lahko bile za vedno izgubljene.  

Na slavnostni seji Združenja hmeljarjev Slovenije so razglasili nov hmeljarski par. Hmeljarski starešina je postal Aljoša Uršič iz Dolenje vasi pri Preboldu, tradicijo hmeljarskih princes nadaljuje Minca Marovt iz Topovelj pri Braslovčah. Oba sta s hmeljem tesno povezana že vse od otroštva. Izvirata iz tradicionalnih hmeljarskih kmetij, na katerih se s to kmetijsko panogo ukvarja že peta generacija.

Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so v petek zvečer ob 60. dnevu hmeljarjev pripravili slavnostno sejo, na kateri so hmeljarji predstavili prve ocene letine, delo aktualnega hmeljskega starešine in princese ter razglasili njuna naslednika. To sta postala Aljoša Uršič iz Dolenje vasi in Minca Marovt iz Topovelj. Slavnostne seje se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Osrednje etnološko dogajanje s povorko bo sicer v nedeljo popoldne.