Včeraj in danes so lahko mladi po vsej Sloveniji obiskali srednje in višje šole ter fakultete in tako po dveh letih, ko so bili informativni dnevi le na spletu, spet v živo preverili, kakšen je utrip na šolah, kamor bi želeli. Tudi na Celjskem je bilo živahno.

Odraščal je v gozdarski družini v vasici Skomarje v osrčju prostranih gozdov na Zreškem Pohorju. Gozd ga je prevzel že v otroških letih, bil je njegova igralnica in svojevrstna raziskovalnica pestrega živalskega in rastlinskega sveta, pravi Peter Ločnikar. Prepričan je, da mora gozdar imeti gozd rad, da ga mora spoštovati in se o njem nenehno izobraževati. To so zdravi temelji za odgovorno in uspešno gospodarjenje z njim. Zato ni naključje, da je prejel naziv najbolj skrbnega lastnika gozdov minulega leta na Celjskem, ki ga podeljuje Zavod za gozdove Slovenije. Je pa čisto naključje, da sva ga s fotografom Andražem obiskala prav na njegov rojstni dan.

Manica Janežič Ambrožič je Žalčanka, ki že dolgo živi v Grosupljem. Je zelo znan televizijski obraz, eden izmed najbolj prepoznavnih na Televiziji Slovenija. Slovi kot verodostojna novinarka. Povedano enostavno: ko jo zagledamo, vemo, kaj bomo dobili. Pred časom je dejala, da se televizijski voditelj naredi z novinarsko kilometrino, s prepoznavnimi zgodbami. Ko ga ljudje prvič vidijo s kredibilno zgodbo, se vprašajo: kdo je ta novinar? Ko ga vidijo naslednjič, se ga spomnijo. Tretjič že vedo, kdo je. Manica je otroštvo preživela v Žalcu. Obiskovala je I. Gimnazijo v Celju. Bila je Zoisova štipendistka. Vzporedno je študirala francoščino in novinarstvo na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede. Leta 1994 je kot študentka prišla na Radiotelevizijo Slovenija (RTV), v redakcijo informativnega programa televizije. »Od tistega marčnega dne sem del RTV zgodbe. Začela sem kot mlajša dežurna v redakciji, prenašala sem novice, ki so prihajale s telefaksa, pomagala pri montaži prispevkov …«

Močno pijan voznik tovornega vozila je včeraj na avtocesti ogrožal sebe in druge udeležence cestnega prometa.

Do včeraj je bilo mogoče na sedež Javnega podjetja Zelenice pripeljati različne stvari, ki jih te dni nujno potrebujejo ljudje v turškem mestu Gaziantep, ki ga je prizadel rušilni potres. Mestna občina Celje je pred dnevi organizirala zbiranje humanitarne pomoči za partnersko mesto in odziv je bil dober.  

Znanih je enajst nominirancev za letošnja najvišja priznanja Mestne občine Celje. Ta jih vsako leto podeljuje za praznik občine, ki je 11. aprila.

Policisti Postaje prometne policije so včeraj popoldne, v Vojniku, obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, kjer je voznica osebnega vozila na makadamskem parkirišču, najprej trčila v stanovanjsko hišo in nato pri vzvratnem premiku še v sprednji del pravilno parkiranega osebnega vozila ter v železni nosilec nadstreška ob objektu.

Velenjski policisti so prijeli 33-letnega moškega iz Velenja, pri katerem so v hišni preiskavi našli in zasegli 29 zavitkov kokaina, pripravljenega za prodajo. (SŠol, Foto: PUC)

V mesecu januarju so policisti v enem od celjskih gostinskih lokalov obravnavali primer, ko je v večernih urah, skupina devetih oseb napadla varnostnike gostinskega lokala, jim grozila in jih tudi poškodovala. Prav tako so poškodovali tudi inventar na terasi gostinskega lokala.  

Mesto je od danes že okrašeno za bližnje pustno rajanje. V Zavodu Celeia Celje bodo v soboto skupaj s partnerjema, OŠ Lava in našo medijsko hišo NT&RC, pripravili osrednje pustovanje v Celju. Na pustni torek pa bo še ocenjevanje pustne urejenosti  lokalov in trgovin.

Celjski policisti so pred dnevi, v nočnih urah, v bližini hotela na Dobrni, zaznali vozilo z odprtim prtljažnim delom, ki je bilo v pogonu, voznika pa ni bilo na kraju. V prtljažnem delu vozila so bile štiri škatle, poleg vozila še dve.

Celje je od leta 2014 pobrateno s turškim mestom Gaziantep, zato bo Mestna občina Celje od jutri zbirala pomoč za prebivalce, ki jih je prizadel katastrofalen potres.

  Srednješolska leta niso namenjena le učenju. Njihov sestavni del so tudi druženje s prijatelji, sklepanje prijateljstev in odkrivanje simpatij. Kje se danes po pouku v Celju zbirajo mladi in kako je bilo mesto mladinskemu utripu naklonjeno nekoč?  

Današnjo nedeljo je vranska županja Nataša Juhart za teden dni oblast in vodenje občine predala generalom vranarjem. Ti bodo poskrbeli, da v tem času ne bo manjkalo slastnih krofov in dobre volje. Še posebej veselo bo na velikem tradicionalnem karnevalu, ki bo v soboto ob 14. uri v trgu Vransko.

  Nocoj bo v dvorani Golovec prvi letošnji maturantski ples, drugih šest, ki so načrtovani, se bo zvrstilo marca. Najpogostejše prizorišče tovrstnih dogodkov je v Celju še vedno dvorana Golovec, ki je dovolj velika za večje število plesalcev in njihovih bližnjih. Dogodek je za mlade in njihove starše pomemben del dogajanja v času, ko se poslavljajo od srednje šole, a očitno postaja vedno dražji in zato za nekatere težko dosegljiv. Tako so se oglasili nekateri starši, ki ugotavljajo, da je letos vstopnina za udeležbo na plesu višja, kot je bila lani. Šole jo opravičujejo z višjimi stroški najema dvorane.

Okrožno sodišče v Celju je januarja po sedemnajstih letih in pol pravnomočno končalo stečaj Ingrada, nekoč največjega in najbolj močnega gradbenega podjetja na Celjskem. To je bila, vsaj po naših podatkih, druga najdaljša stečajna zgodba na območju celjske regije, zaradi katere si je oddahnil tudi stečajni upravitelj Zvonimir Hudej, ki se je s »primerom Ingrad« začel ukvarjati že takrat, ko se je v podjetju začel postopek prisilne poravnave. Dlje kot v Ingradu je trajal le še stečaj podjetja Hmezad Strojna Žalec. Zakaj je stečaj Ingrada trajal tako dolgo in koliko so dobili upniki?  

V torek so se na pot v Turčijo odpravili tudi nekateri slovenski reševalci in vodniki psov za iskanje v ruševinah. Med njimi je Tomaž Dražumerič iz Celja s svojim ovčarjem Gringom. Oba sta bila pred tem tudi v pripravljenosti v okviru Mednarodne organizacije reševalnih psov. Gre za prestižno svetovno skupino, v kateri je le približno petdeset vodnikov psov, ki imajo opravljene najzahtevnejše izpite v izurjenosti iskanja pod ruševinami. V Turčijo pa sta zdaj odšla v okviru slovenske enote, ki je tja poslala nekaj reševalcev v sklopu pomoči Slovenije. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: FB TD)

Sinočnja proslava, ki jo je Kulturno društvo bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi pripravilo pred kulturnim praznikom, ni bila posvečena le spominu na našega največjega pesnika, ampak tudi predstavitvi zanimive knjige o zgodovini kraja in bližnje okolice. Napisal jo je ugleden zgodovinar dr. Milko Mikola, ki je velik del svojega raziskovalnega dela posvetil preučevanju povojnega komunističnega nasilja in na tem področju marsikdaj oral ledino. Izdal je več kot dvajset knjig in zbornikov dokumentov. Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico je že njegova peta knjiga, odkar se je leta 2009 upokojil.