Okrožno sodišče v Celju je januarja po sedemnajstih letih in pol pravnomočno končalo stečaj Ingrada, nekoč največjega in najbolj močnega gradbenega podjetja na Celjskem. To je bila, vsaj po naših podatkih, druga najdaljša stečajna zgodba na območju celjske regije, zaradi katere si je oddahnil tudi stečajni upravitelj Zvonimir Hudej, ki se je s »primerom Ingrad« začel ukvarjati že takrat, ko se je v podjetju začel postopek prisilne poravnave. Dlje kot v Ingradu je trajal le še stečaj podjetja Hmezad Strojna Žalec. Zakaj je stečaj Ingrada trajal tako dolgo in koliko so dobili upniki?  

V torek so se na pot v Turčijo odpravili tudi nekateri slovenski reševalci in vodniki psov za iskanje v ruševinah. Med njimi je Tomaž Dražumerič iz Celja s svojim ovčarjem Gringom. Oba sta bila pred tem tudi v pripravljenosti v okviru Mednarodne organizacije reševalnih psov. Gre za prestižno svetovno skupino, v kateri je le približno petdeset vodnikov psov, ki imajo opravljene najzahtevnejše izpite v izurjenosti iskanja pod ruševinami. V Turčijo pa sta zdaj odšla v okviru slovenske enote, ki je tja poslala nekaj reševalcev v sklopu pomoči Slovenije. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: FB TD)

Sinočnja proslava, ki jo je Kulturno društvo bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi pripravilo pred kulturnim praznikom, ni bila posvečena le spominu na našega največjega pesnika, ampak tudi predstavitvi zanimive knjige o zgodovini kraja in bližnje okolice. Napisal jo je ugleden zgodovinar dr. Milko Mikola, ki je velik del svojega raziskovalnega dela posvetil preučevanju povojnega komunističnega nasilja in na tem področju marsikdaj oral ledino. Izdal je več kot dvajset knjig in zbornikov dokumentov. Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico je že njegova peta knjiga, odkar se je leta 2009 upokojil.

Njena zbirka Prešernovih poezij, knjig o tem veličastnem slovenskem pesniku, predmetov, ki so vezani nanj, slik, revij je izjemna. Zbirka si zasluži prostor, kjer bi bila na ogled vsem. Celje se, razen lastnice zbirke, odvetnice in mediatorke Alenke Pečnik, zaenkrat še ne zaveda, kaj ima. In to v svojem središču. Ima skoraj največjo zbirko o Francetu Prešernu v Sloveniji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

29. januarja 2023 so celjske policiste iz bencinskega servisa v Celju obvestili o ropu.  

Tudi po Spodnji Savinjski dolini se v dneh pred kultnim praznikom vrstijo proslave. V Žalcu so se največjemu slovenskemu pesniku in slovenski kulturi poklonili v ponedeljek zvečer v domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik je bil Gregor Deleja, celjski kulturnik in ustanovitelj Hiše kulture Celje. V kulturnem programu sta nastopila Trio Firšt in pevka Lara Oset.

  S stoječim aplavzom se je občinstvo nocoj v Narodnem domu poklonilo plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Gordani Stefanović – Erjavec, ki je na celjski prireditvi v počastitev kulturnega praznika prejela priznanje za svoje življenjsko delo, več kot štiri desetletja ustvarjalnosti in dela z mladimi.  

Kulturni praznik bodo v Celju počastili nocoj, ko bo v Narodnem domu ob 19.30 osrednja proslava s podelitvijo priznanj celjske zvezde za najvidnejše dosežke na področju kulture. Veliko pa se bo dogajalo tudi na sam praznični dan.

Celjski policisti so prijeli moškega, ki je v petek v jutranjih urah pred enim od vhodov v stavbo celjskih zaporov nastavil sumljiv predmet. (SŠol, Foto: SHERPA)  

Če bi stare hiše znale govoriti, bi nam lahko povedale številne zanimive zgodbe o svojih stanovalcih, včasih vesele, drugič žalostne in tudi tragične … Ker tega ne znajo, je dobro, da za ohranjanje spominov skrbijo tisti, ki v njih živijo in tako negujejo dediščino svojih prednikov. Med njimi je Celjanka Ksenija Mak Hönigmann, potomka nekdanje znane trgovske družine v mestu. Skrbno hrani številne dokumente in fotografije, ki pričajo o zanimivi in hkrati tragični usodi njenih nekoč pomembnih prednikov, ki so živeli in delali v hiši v današnji Prešernovi ulici 13. Stari Celjani še vedno vedo, da so pred drugo svetovno vojno tja hodili kupovat »špecerijo«, saj je bila v pritličju hiše trgovina, zgoraj pa je stanovala lastnikova družina. Decembra lani je Ksenija z možem Damjanom v pritličju odprla novo trgovino s kolesi in se s ponudbo sicer nekoliko izneverila družinski tradiciji, a je prevladala njena želja po delu v trgovini, po stiku s kupci in po tem, da bi nekako nadaljevala tam, kjer so morali nehati njeni predniki.

 Šentjurski občinski odbor Slovenske demokratske stranke (SDS) in odbor stranke Nova Slovenija (NSi) nasprotujeta odločitvi, da je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko predvidena za slavnostno govornico na občinski prireditvi ob kulturnem prazniku. Z Občine Šentjur so sporočili, da pisma omenjenih občinskih odborov še niso prejeli. A poudarili, da občina nima razloga za problematizacijo kulturne ministrice v vlogi govornice na občinski kulturni prireditvi.  

Celjski policisti preiskujejo okoliščine delovne nestreče, ki se je zgodila na delovišču pri razglednem stolpu v Rogaški Slatini. Do nesreče je prišlo danes, nekaj minut pred 9. uro. (SŠol)

Celjski policisti so pri 58-letnem Celjanu našli revolver z naboji. Hišno preiskavo so pri njem opravili na podlagi odredbe celjskega sodišča. (SŠol, Foto: PUC)

Po neuradnih podatkih so celjski policisti in poklicni gasilci zavarovali širše območje okoli celjske tržnice in zapora.

To jutro je marsikoga v Celju razburila novica o nočnem vandalizmu. V minuli noči so namreč neznanci po naših podatkih poškodovali več kot 20 na novo zasajenih dreves po Celju. Informacijo so za Radio Celje potrdili tako na policiji in celjski občini. (SIMONA ŠOLINIČ)

 Doroteja Kozmus iz Gorjan v občini Kozje je po tragični nesreči partnerja čez noč ostala sama z dvema malima otrokoma. Nesreča je prinesla tudi večje denarne obremenitve, saj je na njenih plečih ostalo odplačevanje posojila, ki ga je partner najel za gradnjo njune hiše. »Razumeti, kakšne težke čase prestaja, ne more nihče. Pomagamo pa ji lahko vsi,« pravi njena prijateljica Tea Žarn. Slednja bo ob pomoči šmarske območne organizacije Rdečega križa Slovenije, številnih glasbenikov ter donatorjev 7. februarja organizirala dobrodelni koncert. Če bodo vsi sedeži v Večnamenskem centru Kozje zasedeni, bo zbranega dovolj denarja za poplačilo posojila. To bo družini omogočilo mirnejših prihodnjih devet let.  

Po objavi novice o dogodku v celjski bolnišnici pred dnevi so na družbenih omrežjih eksplodirali sovražni komentarji, s katerimi so mnogi nasilje podpirali, kar zastrašujoče kaže na visoko strpnost do njega. Mnogi se sprašujejo: kdo bo naslednji. (SIMONA ŠOLINIČ)

V Celju še ni znano, za koliko se bodo zvišale cene vrtčevskih programov. Za zdaj strokovne službe MOC še pripravljajo analizo vseh stroškov glede na nedavna zvišanja plač in siceršnjo draginjo. O morebitnih spremembah cen bo odločal mestni svet na eni od pomladanskih sej.