Celjski kriminalisti so v preteklih dneh zaključili obsežni preiskavi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, prepovedanega prehajanja meje, izdaje tajnih podatkov ter dajanja podkupnin. Preiskava je trajala že od sredine lanskega leta. (SŠol, Foto: SHERPA)
V Občini Kozje, ki je nedavno praznovala občinski praznik, so lani kljub epidemiji koronavirusa uspeli uresničiti številne naložbe, katerih namen je zagotoviti prijetnejše bivalno okolje. Slednje je po besedah županje Milence Krajnc pomembno tako za občane kot za vse, ki tja prihajajo kot dnevni migranti ali tam preživljajo prosti čas in počitnice.
Občina Braslovče in tamkjašnje turistično društvo sta čiščenje okolja letos razpotegnila na več dni. Društva in posamezniki so v dogovoru s koordinatorjema akcije občino čistili med 27. marcem in 17. aprilom.
Na Mestni občini Celje so se odločili, da bodo v prihodnjih letih postopoma obnovili nekdanje slovensko pokopališče, ki leži na južni strani Golovca, in je bilo leta 1986 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. V tesnem sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in celjsko območno enoto Zavoda za kulturno dediščino Slovenije ga bodo preuredili v spominski park.
Kot deklica je občudovala mamino garderobo, si oblačila njene obleke, nosila njene visoke pete. Kasneje je z navdušenjem spremljala resničnostno oddajo, v kateri so izbirali ameriški top model. Čeprav jo je svet manekenstva mikal, za vstop vanj nekako ni zbrala poguma. To se je spremenilo, ko je opazila, da se je izbor za Miss Slovenije iz klasičnega lepotnega tekmovanja prelevil v projekt, kjer v ospredju nista le moda in videz deklet, ampak tudi to, kako se znajdejo na področjih podjetništva, marketinga, turizma in javnega nastopanja.
Občina Kozje, ki je pred dnevi praznovala občinski praznik, ima v svojem grbu zmaja. A prava kozjanska zver, ki je kraj rešila zmajeve strahovlade, je v resnici koza. Tako pravi legenda o nastanku imena Kozje. Zgodbo je ob tisočletnici prve omembe kraja na šaljiv način uprizorila Dramska skupina Kozji rog. Zanesenjaki, ki jim nastopanje ni tuje, so v občini obudili dramsko dejavnost in v petih letih delovanja ustvarili raznolike projekte. Odkar so epidemiološke razmere ohromile kulturno dogajanje v državi, skušajo člani skupine gledalcem zanimive vsebine približati s pomočjo spleta. In nestrpno čakajo na čas, ko bodo spet lahko nemoteno ustvarjali iz oči v oči.
Kadar gre za predstavitev ustvarjalnosti mladih, je težko reči, da je ta nenavadna, primerna času epidemije. Ustvarjalnost je le ena, tista, ki se izvije iz človeka, njegovih mentalnih in čustvenih stanj, tista, ki išče povezave z družbenimi parametri, bolj ali manj intimno skupnostjo, z dogajanjem tako v lastni okolici kot širše v svetu. Dijaki umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center (GCC) tako v Likovnem salonu Celje in v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje (Zavod Celeia Celje) do 22. aprila predstavljajo del tistega brezmejnega ustvarjanja, ki bolj kot likovno formo postavlja v ospredje vsebino in nujnost izražanja. Istočasno je v Osrednji knjižnici Celje na ogled plakatna razstava Moj junak/My hero, ki je plod medgeneracijskega sodelovanja med Univerzo za tretje življenjsko obdobje Celje (U3ŽO) in GCC.
Holding slovenske elektrarne (HSE) je včeraj Občini Laško doniral 10 tisoč zaščitnih kirurških mask. Največji slovenski proizvajalec električne energije, v regije, kjer delujejo njegove družbe, v teh dneh donira 170 tisoč zaščitnih mask. S tem pomaga lokalnim skupnostim pri spopadanju z epidemijo.
Pred dnevi smo poročali o prijetju nekaterih osumljencev za različna kazniva dejanja na Celjskem. Enega izmed njih so oboroženi kriminalisti prijeli v središču Celja. O podrobnostih preiskave je policija še vedno skrivnostna, več bo znanega v ponedeljek.
Upravni odbor Planinskega društva Mozirje je ta teden potrdil idejni načrt za novo Mozirsko kočo, ki je februarja pogorela. Koča bo dimezijsko podobna prejšnji, vizualno pa bo obdržala klasičen alpski slog. Število ležišč bo ostalo nespremenjeno (približno 50). (SŠol)
Stavba s 24 oskrbovanimi stanovanji naj bi do jeseni prihodnjega leta zrasla na mestu, kjer trenutno stoji stara glasbena šola. Občina bo največjo naložbo v tem mandatu, vredno 2,6 milijona evrov, uresničila v sodelovanju z zasebnim investitorjem. Upa tudi na sodelovanje z republiškim stanovanjskim skladom, ki bo končno odločitev sprejel, ko bo investitor pridobil gradbeno dovoljenje.
Na območju nekdanje mlekarne se je pred dnevi začela gradnja nove stanovanjske soseske Medlog, v kateri bo šest večstanovanjskih stavb s po dvanajstimi stanovanji, skupno torej 72 stanovanj. Prva dva vila bloka bosta predvidoma vseljiva že konec letošnjega leta. Investitor gradnje je družba Klima Celje, vrednost naložbe pa znaša približno 13 milijonov evrov.
Izredni vremenski dogodki so v zadnjih letih vedno pogostejši. Tokratna pozeba je že četrta v zadnjih šestih letih, zato je kmetijstvo v vse večjih preizkušnjah, ogroženih je vse več delovnih mest. Nizke temperature prejšnji teden so po odzivih s terena povzročile veliko škode, predvsem pri sadjarjih. Kolikšna je poškodovanost, bo razvidno po koncu obdobja nizkih temperatur, natančneje šele maja in junija. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ocenjuje, da je že zdaj jasno, da bo, kjer so bile sadne vrste v polnem cvetu, škoda katastrofalna. Po zadnjih ocenah ministrstva naj bi pozeba povzročila za 40 do 50 milijonov evrov škode. Primerljiva naj bi bila s škodo po pozebi v letih 2016 in 2017, ko je dosegla približno 45 milijonov evrov.
V ponedeljek so se lahko vsi otroci vrnili v vrtce, učenci v osnovne šole, medtem ko za dijake še naprej velja, da se v razredih tedensko izmenjujejo. Le dijaki zaključnih letnikov so v šoli stalno prisotni, enako velja za dijake nižjega poklicnega izobraževanja. Starejši učenci in dijaki naj bi kot dodaten ukrep v boju proti virusu v prihodnje izvajali samotestiranje s hitrimi antigenskimi testi, maturantom pa bodo ponudili možnost cepljenja.
Dr. Franc Žerdin, rudarski strokovnjak, nekdanji direktor velenjskega premogovnika
S tem ko želi Slovenija rabo premoga za pridobivanje električne energije povsem opustiti, se je znašla pred številnimi izzivi. Trenutno je v javni obravnavi osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki sledi ugotovitvi celovite presoje vplivov na okolje, da bi bilo najbolje premog opustiti do leta 2033. A mnogi, predvsem v Šaleški dolini, se ob tej letnici držijo za glavo. Dejstvo je, da takšna odločitev države ne bo vplivala le na gospodarstvo, ampak se bo odrazila na različnih ravneh delovanja družbe. Dr. Franc Žerdin, ki je izjemno ponosen na to, da je »knap« in je z velenjskim premogovnikom tako ali drugače povezan od najstniških let dalje, je prepričan, da edinega še delujočega premogovnika pri nas nikakor ne bi smeli zapreti »na hitro«. Kot pravi, se ob napovedanem zapiranju porajajo številna vprašanja, za katera pa za zdaj še nimamo odgovorov.
Letos mineva 25 let od ustanovitve celjskih javnih podjetij Simbio, Vodovod-kanalizacija in Energetika Celje. Za to priložnost so že lansko jesen posadili več kot sto tisoč čebulnic tulipanov, ki so že pokukali na plano in polepšali bivanje vsem prebivalcem in obiskovalcem Celja.
Po naših podatkih kriminalisti policijske uprave Celje izvajajo danes na Celjskem hišne preiskave in več aktivnosti zaradi več kaznivih dejanj. Podrobnosti preiskave še niso znane.