Pred 170 leti so v Laškem odkrili edinstveno termalno vodo. S tem se je začela pisati zgodba o laškem zdravilišču. Obletnico so v Laškem obeležili z razstavo, ki bo v Muzeju Laško na ogled do konca maja, nato se bo v poletnih mesecih preselila na prosto, k Thermani Laško.  

Občina Rogaška Slatina je sporočila, da je bil minuli četrtek uspešno opravljen tehnični pregled 106 metrov visokega Razglednega stolpa Kristal. Gradnjo najvišje stavbe v državi so spremljale zamude in podražitve, njeno odprtje pa občina napoveduje za četrtek, 23. maj, ob 17. uri.  

V naših krajih še vedno odmeva množičen pretep na sobotni prireditvi Majsko Vitanje, v katerega so bili vpleteni varnostniki, redarji in obiskovalci. S posnetkov, ki krožijo po družbenih omrežjih, je vidno, kako so predstavniki varovanja pretepali obiskovalce, poleg fizične sile so uporabili tudi solzivec. Več ljudi je poiskalo zdravniško pomoč. Kot je vidno na posnetku, je eden od očividcev ogorčeno vpil: »Ste vi redarji, al' kaj ste?« Policija informacije o okoliščinah dogodka še zbira, med drugim preiskuje, ali so predstavniki varnostnih služb ravnali neprimerno in prekoračili svoja pooblastila. V podjetju Hit Events, ki je bilo zadolženo, da na prireditvi zagotovi varovanje, je glede pojasnil zelo skopo.

Celjsko okrožno sodišče je 16. aprila objavilo sklep o končanju stečajnega postopka v Atriju, ki je bil nekoč eno največjih podjetij v regiji na področju upravljanja stanovanj. S tem se zgodba o propadu podjetja in razlogih za propad še ne končuje. Prihodnji mesec naj bi se namreč začelo sojenje nekdanjemu direktorju Radovanu Cinku in računovodkinji Damjani Šumlak. Obtožnica jima očita, da sta od konca leta 2005 do sredine leta 2017 storila več kaznivih dejanj, s katerimi naj bi etažne lastnike stanovanj ogoljufala za več kot 3,2 milijona evrov. Upniki so v stečaju Atrija prijavili za 6,9 milijona evrov terjatev, stečajni upraviteljici Katji Lušina je s kupnino od prodaje premoženja uspelo poplačati le tretjino dolgov. Največ denarja so dobile banke, ki so svoje terjatve imele zavarovane.

Ste vedeli, da je brusilnica kristalnega stekla Dekor v Kozjem v 80. letih prejšnjega stoletja zaposlovala 260 ljudi? In da so pod njenim okriljem nastajali tudi številna protokolarna darila in izdelki za prelomne športne ter poslovne dogodke? Na zanimivo steklarsko preteklost v občini in širše bo do začetka junija opozarjala panojska razstava z naslovom Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes. Razstava je na ogled pri krožišču ob Osnovni šoli Kozje.  

Celjani so izgubili še eno legendarno prodajalno v središču mesta. Mercator je zaprl svojo živilsko trgovino Rio v Prešernovi ulici. Od ponedeljka, 6. maja, je ni več.

Zgodovinski arhiv Celje trenutno hrani več kot 9 kilometrov arhivskega gradiva, ki je razporejeno v 1.765 fondov in zbirk. Na njegovih policah najdemo raznovrstne listine, rokopise, načrte, zemljevide, fotografije, razglednice, posnetke in tudi drugo arhivsko gradivo. Ne čudi torej, da mu lahko rečemo kar Hiša pisanih spominov, ki v sebi skriva in razkriva mnogo več, kot se zdi na prvi pogled.

Nov otočen peron z nadstrešnico ter urbano in informacijsko opremo, obnovljeni postajni tiri in nov podhod za pešce in kolesarje. To je nekaj bistvenih izboljšav, zaradi katerih obnovljena šentjurska železniška postaja omogoča varnejši in bolj prijeten dostop potnikom, ki se odločijo za potovanje z vlakom. Šele ko bo končan celoten sklop obnovitvenih del na železniški infrastrukturi po vsej državi, lahko ljudje pričakujejo tudi krajše potovalne čase. Želja pristojnega ministrstva je, da bi vlak med Mariborom in Ljubljano potnike pripeljal v 55 minutah.  

Umetniška dela Celjanke Mojce Senegačnik kličejo po vprašanjih in razpravah. Akademska slikarka, znana tudi pod vzdevkom MamaF, skozi svoja dela izraža vse, kar v nekem trenutku čuti. Zanimajo jo odnosi, mesto posameznika v družbi, položaj in opolnomočenje žensk ter vrednotenje dela, kamor spada tudi umetnost. Rada se poigrava z mešanimi likovnimi tehnikami, njena dela obračajo številne poglede in odpirajo vprašanja. To je tudi njen cilj. Želi si, da bi vsi bili bolj radovedni in kritični.

Roman Kramer je letošnji prejemnik Zlatega grba Mestne občine Celje. Prejel ga je za svoj doprinos k protipoplavni zaščiti Celja, čeprav brez njegovih idej ne bi bilo niti prenove Starega gradu, niti mestno jedro danes ne bi bilo urejeno tako, kot je, če Kramer tudi pri tem projektu ne bi podal svojih idej. Leta 1982 je diplomiral iz primerjave različic za izgradnjo čistilne naprave Celje, ki jo je kot vodja projekta kasneje tudi uresničil. Z njim smo se pogovarjali ravno na območju čistilne naprave, kjer danes dela. Kot sogovornik je brez dlake na jeziku, svoje kritično mnenje jasno izrazi, ima pa kup idej, ki bi se jih v Celju dalo še uresničiti. Toda avgusta odhaja v pokoj. Mnogi pravijo, da je škoda, da se bo upokojil človek, ki bi za Celje lahko storil še veliko. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Na strehi Hipermarketa Mercator centra Celje je v sredo požar uničil več kot 50 sončnih kolektorjev. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na eni od sončnih celic. Zaradi gašenja požara je več škode nastalo v trgovinah v objektu, so sporočili s Policijske uprave Celje.

Ko je bila v začetku aprila in po primeru streljanja v šoli na Finskem na enem od spletnih portalov objavljena grožnja o streljanju tudi v šolah v Sloveniji, je v javnosti završalo. Policija je takrat opozorila šole na večjo previdnost, starši in učenci ter dijaki so se prestrašili. K sreči se scenarij ni zgodil. Na ministrstvu za šolstvo vseeno pravijo, da bo treba osvežiti protokole ravnanja v takšnih situacijah, na ministrstvu za notranje zadeve pa bodo uvedli poseben semafor. Preverili smo, kaj to pomeni in kako so šole na Celjskem pripravljene, če bi do takšne grožnje ponovno prišlo. V bistvu do njih prihaja, a šole in policija so zdaj še toliko bolj previdne z obveščanjem, saj ustvarjanje povečanega strahu ni dobro ne samo za dijake in učence, temveč tudi za zaposlene in starše otrok. A ne le to. Več govora o tem dokazano vodi tudi v več takšnih primerov groženj. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

V skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji Novi tednik objavlja PRAVILA ZA IZRABO časopisnega prostora v Novem tedniku MED VOLILNO KAMPANJO ZA VOLITVE POSLANCEV IZ SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT 2024

Ob prazniku dela se lahko tudi letos pohvalimo z zelo nizko brezposelnostjo tako v Sloveniji kot v naši regiji. Lani je bilo delovno aktivnih največ doslej, in sicer približno 941.300 ljudi, kar je 19 odstotkov več kot pred desetletjem. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je stopnja registrirane brezposelnosti ob koncu prejšnjega leta znašala 4,9 odstotka. Za 0,7 odstotne točke je bilo več zaposlenih moških.

Ne glede na to, da razmere za delavce in delavke v Sloveniji niso ravno rožnate in da je 1. maj vsako leto povezan z opozarjanjem na boljše delovne razmere in pogoje, ne le na višje plače, mora v sebi vedno nositi pravi pomen praznovanja dela. »Mnenje delavcev in tudi upokojencev, ki imajo za seboj že celotno delovno dobo, je, da moramo pomen 1. maja prenašati na zanamce in otroke. Praznik dela moramo spoštovati, tega se moramo zavedati vsi. Ne le delavci, tudi direktorji so delavci. Če se bomo skupaj trudili, če bomo dovolj solidarni in močni, bomo dosegli skupne cilje, drugače se nam slabo piše,« pravi sekretarka celjske območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Mojca Stropnik. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Prebivalce številnih krajev po Sloveniji so na današnji praznik dela prebudili zvoki prvomajske budnice. Nič drugače ni bilo na Polzeli, kjer je Pihalni orkester Cecilija že 8. leto zapored v zgodnjih jutranjih urah zaigral na svoje instrumente in začel s praznovanjem delavskega praznika.

V Pečovju nad Štorami že 142 let stoji Holobarjeva kapela, ki jo je v priprošnjo za srečo pri delu v kamnolomu in pri obdelavi mlinskih kamnov postavil takratni uporabnik kamnoloma Anton Holobar. Njena posebnost je, da je izdolbena v skalo. Ker je že pred leti začela tiho propadati, sta skrb zanjo prevzela Breda in Franc Antlej, ki imata hišo na drugi strani ceste.

Danes zvečer bo Celjski grad v počastitev 20-letnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo osvetljen modro rumeno. S tem se Mestna občina Celje pridružuje pobudi predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in Združenja mestnih občin Slovenije, da slovenska mesta z osvetlitvijo znanih stavb v barvah Evropske unije obeležijo pomembno obletnico. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Celje bo od 15. do 17. maja gostilo energetsko konferenco SEEnergy, ki bo največji tovrstni dogodek o energetiki v jugovzhodni Evropi. Na konferenci bodo po napovedih družbe Celjski sejem, ki pripravlja dogodek, domači in tuji strokovnjaki ponudili odgovore na vprašanja s področja energetike, s katerimi se ukvarjajo podjetja, veliki industrijski koncerni, lokalne skupnosti in države. Natančnejših številk, koliko ljudi bo prišlo na konferenco, v družbi Celjski sejem še nimajo. Izvršni direktor Robert Otorepec pravi, da jih bo od tristo do petsto iz najmanj desetih držav.