V umetniški četrti v Celju je bila dopoldan svečana predaja slik, ki so jih za bližajoče se evropsko prvenstvo reprezentanc do 21 let ustvarjali štirje celjski slikarji: Tomaž Milač, Narcis Kantardžić, Matej Čepin in Milan Todić, ki ni bil prisoten. Na dogodku so slikarji svoja dela predali Mestni občini Celje in lokalnem organizacijskemu odboru prvenstva.

Policija je danes predstavila nekaj več podrobnosti včerajšnje družinske tragedije na območju Zaloga pri Šempetru. 36-letni moški, ki je včeraj zjutraj umoril 57-letno mamo in hudo poškodoval 50-letnega očeta, je v policijskem pridržanju, danes ali jutri zjutraj ga bo zaslišal preiskovalni sodnik. Motiv za tragično dejanje še ni znan. (Foto: SHERPA)

Čas epidemije je močno zarezal v obrtniške poklice, tudi cvetličarji niso izjema. Kar nekaj cvetličarjev je v zadnjem letu zaprlo svojo dejavnost, ker zaradi ukrepov niso mogli poslovati, kot so bili vajeni. »Čas ›korone‹ ni ravno čas, ki bi bil prijeten za cvetličarje in vrtnarje. Kar naprej se moramo boriti, da imamo dejavnosti odprte. Ko se je lani začelo to dogajanje, smo utrpeli veliko škodo, saj smo zavrgli pomladno proizvodnjo, cvetličarne tudi veliko zalogo. V tem času je veliko cvetličarn zaprlo svoja vrata, nekatera velika cvetličarska podjetja so prav tako zmanjšala prodajo ali zaprla dejavnost, nekateri so uvedli ›vitko poslovanje‹ in odpustili delavce. Časi niso rožnati, čeprav delamo z rožicami,« pravi cvetličarski mojster Simon Ogrizek, predsednik sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri obrtno-podjetniški zbornici in predsednik mednarodnega cvetličarskega združenja Florint.

 Danes okoli pol šestih zjutraj je bila policija obveščena, da je na območju Policijske postaje Žalec storilec do smrti zabodel 57-letno občanko in poškodoval 60-letnega občana ter pobegnil s kraja dogodka. (SŠol, ŠO)

Osrednja knjižnica Celje (OKC) po zadnjem sproščanju vladnih ukrepov ponovno omogoča večino storitev svojim uporabnikom, tudi dostop do knjižnih polic. Zaščitni ukrepi še ostajajo v veljavi, pri čemer so v knjižnici s sodobnimi tehnologijami poskrbeli za še večjo varnost obiskovalcev. Posebne okoliščine, da je bila knjižnica v minulem koronaletu nekaj časa tudi zaprta za obiskovalce oziroma jim je lahko omogočala le omejen dostop, se poznajo tudi v statistiki. Vodstvo knjižnice je tudi zelo zadovoljno z odzivom na virtualne dogodke, a pravih fizičnih dogodkov do jeseni predvidoma še ne bodo prirejali.

V Muzeju Laško si bo še do konca tega meseca mogoče ogledati razstavo z naslovom Primorski emigranti v Laškem, ki je postavljen na podlagi istoimenske knjige Andreja Mavrija. Avtor knjige je v njej popisal usodo približno 35 družin Primorskih Slovencev, ki so se morale izseliti z območja slovenskega narodnega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni z Rapalsko pogodbo pripadlo Italiji. Za pisanje knjige je Andreja Mavrija navdihnila tudi osebna izkušnja, saj je sin primorskega emigranta, ki je moral zaradi političnih razmer zapustiti svoje takratno domače ognjišče.

Drobna deklica in pogumna mamica prosita za pomoč Petletna Lana ima zaradi kromosomske napake več zdravstvenih težav in močno zaostaja v razvoju. Pomagajo ji posebne fizioterapije, vendar jih zdravstvena zavarovalnica omogoča premalo, dodatne so samoplačniške. Z leti Lana poleg terapij potrebuje tudi sodobne medicinske pripomočke, ki bi ji olajšali vsak dan. Ker je mamica Sanja z deklico že kmalu po njenem rojstvu ostala sama in brez zaposlitve, ji dodatnih terapij in terapevtskih pripomočkov brez podpore dobrih ljudi žal ne more omogočiti.  

Podjetje Ahac, ki danes velja za enega največjih uvoznih in distribucijskih podjetij za pijačo, živila in tehnične izdelke, je pred tremi desetletji v domačih Stopčah ustanovil Roman Moškotevc. Ta podjetje ob podpori družine vodi še danes. V podjetju, ki je imetnik blagovnih znamk Iskra, Iskra ERO in Droga, je zaposlenih več kot 110 delavcev. V lanskem koronskem letu je ob malo nižjih prihodkih kot prejšnja leta ustvarilo 1,5 milijona evrov dobička.  

Policisti Postaje prometne policije Celje so včeraj dopoldne pri nadzoru prometa na Šaleški cesti v Velenju ustavili voznika, ki je prevažal nevarno blago z vozilom - brez enega kolesa. (SŠol, Foto: PUC)

V delovni obleki, z zaščitnimi očali in glušniki ter s težko in glasno motorno žago v rokah – tako opremljen se Jernej Verbuč loti izdelave lesene skulpture. Da je pri tem pravi mojster, ki vedno bolj spretno obvladuje posebne vrste motornih žag, namenjenih prav tovrstnemu ustvarjanju, kažejo številne fotografije izdelkov, ki jih je ustvaril. Večinoma gre za živalske like, ki so mu najbolj pri srcu, izpolni pa tudi različne drugačne želje. Ob našem obisku v njegovem domačem Šmihelu nad Mozirjem se nam je na dvorišču domačije nasmihala figura ženske v plesnem ritmu, za njo je bil v lesu ujet planinec, ki je malo počival sredi vzpona, medtem ko je živalska druščina radovedno »spremljala« dogajanje. Vsi ti leseni kipi so danes že pri svojih novih lastnikih. Le umetelno izdelan prestol še čaka na pravega.

Danes je vodstvo osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju na svoji spletni strani objavilo presenetljivo novico, da bodo morali »zaradi bolniške odsotnosti kar 26 učiteljev primorani za jutri, v petek, 12. 3. 2021, odpovedati celoten pedagoški proces na šoli«. Razlog je, kot je zapisano na spletni strani šole to, da nimajo zagotovljenih zadostnih kadrovskih zmožnosti za izpeljavo pouka. V izrednem obvestilu ravnatelj Sebastjan Kukovec dodaja, da sta bili včeraj proti covidu-19 cepljeni dve tretjini učiteljev šole cepljenih in da »iz minute v minuto cepljeni učitelji javljajo o močnih reakcijah na cepivo.« (SŠol)

Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je danes odločal o vršilcu dolžnosti strokovnega direktorja. To je svet moral storiti, saj je vlada dosedanjega strokovnega direktorja Franca Vindišarja 4. marca imenovala za državnega sekretarja na Ministrstvu RS za zdravje.

Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) sta še uradno potrdila, da sta s skupino General Electric podpisala zunajsodno poravnavo, vredno 261 milijonov evrov, zaradi Alstomove podražitve projekta izgradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Večinski delež, 131 milijonov evrov, je Teš že prejel na svoj račun.  

Na širokem območju, od Rinke do Sotle, kjer o dogajanju pišemo v našem časopisu, so samo v Občini Radeče imeli ta privilegij, da so v tem tednu po sprostitvi ukrepov, lahko po dolgih mesecih spet spili kavo na terasi gostinskih lokalov.

V Celju je v zadnjem obdobju v različnih delih mesta in tudi v njegovi okolici mogoče opaziti kupe odvrženih smeti, predvsem ob sprehajalnih poteh, pri koših za odpadke, a tudi v gozdovih. To ugotavljajo tudi v Mestni občini Celje in podjetju Simbio, ki skrbi za odstranjevanje odpadkov in čisto okolje v mestu. V Simbiu ocenjujejo, da se je količina odpadkov v koronačasu zelo povečala, zlasti je to vidno na mestih, kjer ponudniki prodajajo hrano in pijačo po sistemu »s seboj«. Zato so v podjetju okrepili ekipo za odnašanje smeti, na najbolj oblegana mesta so ob koših za smeti namestili še zabojnike za embalažo.

Po petkovem požaru v žalskem domu Nine Pokorn Grmovje se evakuirani stanovalci še vedno niso vrnili v svoje sobe. Te je namreč treba zaradi zadimljenosti in prahu od gašenja temeljito očistiti in prezračiti, medtem ko je soba, v kateri je zagorelo, uničena in jo je treba povsem prenoviti. Stanje si bo danes ogledal tudi cenilec.

Celjski mestni svet je na zadnji seji sprejel odlok o razglasitvi Pelikanove hiše v Razlagovi ulici v Celju za kulturni spomenik lokalnega pomena. S tem dejanjem želi Mestna občina Celje tej pomembni kulturni dediščini, ki je pred leti prešla v njeno last, z njo pa zdaj upravlja Muzej novejše zgodovine Celje, omogočiti boljše pogoje varovanja in večjo dostopnost stavbe širši in strokovni javnosti. Eden ključnih razlogov za spremembo statusa stavbe so večje možnosti za pridobitev državnega in evropskega denarja na razpisih ministrstva za kulturo in EU. Z njimi bo omogočena nadaljnja obnove hiše za muzejske dejavnosti.

Po desetletju in pol se bo v zgradbo »nekdanje občine« vrnilo življenje. Celjska družba Remont je zgradbo v središču Mozirja odkupila lani spomladi, točno leto dni po tem jo je začela še obnavljati. Na mestu nekdanjega občinskega središča bo zrasla sodobna zgradba s stanovanji. Po Brdcih in Podrožniku je to v zadnjih nekaj letih že tretji večji projekt gradnje novih stanovanj v tej zgornjesavinjski občini.

Čebelarji Čebelarskega društva Laško so bili uspešni na javnem razpisu družbeno odgovornega projekta #PRVAčebela, v sklopu katerega sta drugo leto zapored povezana Čebelarska zveza Slovenije in PRVA osebna zavarovalnica. Namen projekta je približati čebelarstvo mlajšim generacijam, zato so preko javnega razpisa in javnega glasovanja izbrali prejemnike učnih čebelnjakov.

  Na Vrhniki lahko pijemo Cankarjevo kavo, na dobrosrčnost našega največjega slovenskega pesnika opozarjajo Prešernove fige. Tudi družina skladateljev in zdravnikov Ipavcev iz Šentjurja ponuja številne iztočnice, ki lahko postanejo navdih v kulinariki in turistični ponudbi. Takšno priložnost so že zaznali v Šolskem centru Šentjur, kjer so v letu Josipa Ipavca za dijake pripravili tekmovanje v pripravi sladice, povezane z znamenito šentjursko družino. Da iz Šentjurja izvira avtor prvega slovenskega baleta pri nas, pa v Zgornjem trgu opozarjajo možički, ki so jih izdelali učenci šentjurskih osnovnih šol.