Dan spomina na mrtve je državni praznik, ki ga v Sloveniji vsako leto obeležimo 1. novembra. Je čas, ko se tistim, ki niso več z nami, poklonimo ter tako ohranjamo dokaz, da so nekoč živeli v našem svetu in bili njegov pomemben del. Vendar ob tem velikokrat pozabimo, da bistvo praznika ni tekmovanje, kdo bo zapravil več, imel najdražji plašč na pokopališču ali najlepše cvetje in sveče na grobu, temveč predvsem to, da se pokojnikov spomnimo in ob tem dan izkoristimo za preživljanje časa s tistimi, ki jih imamo radi, a jih ne vidimo tako pogosto, kot bi želeli. Ali poznamo tradicije, povezane s tem praznikom?  

V Mozirju so minuli teden namenu uradno predali nove in prenovljene prostore šole in vrtca. Z več kot pet milijonsko naložbo, ki sta jo sofinancirala tudi ekoslad in ministrstvi za šolstvo in gospodarstvo, so otroci in zaposleni ob obnovljenih prostorih s prizidkoma pridobili tudi več dodatnih površin. Šolsko stavbo so ob tem tudi energetsko obnovili.

»Sakralni spomeniki na Zreškem so zgledno vzdrževani in obnovljeni, kar pomeni, da ima lokalna skupnost spoštljiv odnos do kulturne dediščine,« je ob predstavitvi knjige Sakralni spomeniki v zreški župniji – Umetnostnozgodovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija v Zrečah poudarila njena avtorica, umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez. V njej je na razumljiv in zanimiv način predstavila zgodovino cerkva na tem območju vse od njihovega nastanka do danes. Knjigo, ki jo je oblikoval Dejan Brence, prav tako bogatijo številne fotografije. Nekatere med njimi so objavljene prvič.

V ponedeljek popoldan so bili na žalski gasilski zvezi obveščeni o požaru stanovanjske hiše v Žalcu, zagorelo je v mansardi stanovanjske hiše. Po prejemu informacije o dogodku so bila aktivirana Prostovoljna gasilska društva Žalec, Vrbje, Gotovlje in Griže.

Prostovoljno gasilsko društvo Ljubečna je pred kratkim prevzelo novo gasilsko vozilo s cisterno. Vozilo je vredno nekaj manj kot 300 tisoč evrov, celjska občina je k temu primaknila 66 tisočakov, preostalo je zagotovila Gasilska zveza Celje. (SŠol, foto: PGD Ljubečna)

Mednarodni festival vezenja, letošnji je bil že sedmi, je namenjen promociji vezenja kot pomembnega elementa naše kulturne dediščine in tudi širšega področja tekstilne in oblačilne dediščine. Vezeni namizni prti in prtički so bili rdeča nit letošnjega festivalnega dogodka, ki je v velenjsko Rdečo dvorano ponovno privabil veliko obiskovalcev. Občudovali so unikatne vezenine 240 vezilj iz domovine in tujine. Na Velenjskem gradu so v sklopu festivala odprli osrednjo občasno razstavo, posvečeno ženitovanjskim šegam.

Veliko nejevolje sta med kulturniki, predvsem ljubiteljskimi celjskimi društvi, povzročila kulturna razpisa, ki sta bila letos namenjena sofinanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Družbena omrežja so pokala od kritik strokovnih komisij, ki so odločale o tem, kdo bodo prejemniki celjskih kulturnih evrov. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Letošnji kriteriji za prejem občinskega denarja so bili strožji, na občini pa naj bi to, da so ljubiteljska društva »izpadla«, kot pravijo, kar hitro dojeli. Občina je zdaj objavila Javni poziv za izbor in sofinanciranje kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki letos niso bila sofinancirana iz drugih javnih razpisov oziroma javnih pozivov občine. Torej se tudi ljubiteljska društva vendarle nadejajo nekaj denarja, a grenak priokus med njimi vseeno ostaja. Predvsem pa so celjski kulturniki jezni zaradi članov komisij. Zato bo občina sestavo komisij spremenila. V oči pa bode dejstvo, da občina poudarja, da naj bi bilo v zadnjih 20 letih na področju sestave komisij in deljenja denarja kar nekaj domnevnih neskladij z zakonodajo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Najprej so obravnavali voznika osebnega vozila, ki ni vozil po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje, se pred križiščem ni razvrstil na prometni pas za zavijanje desno, med vožnjo ni uporabljal pripomočkov za vožnjo, ki so vpisani v njegovem vozniškem dovoljenju in vozil pod vplivom alkohola. V krvi je imel nekaj manj kot dve promili alkohola. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so mu odredili pridržanje.

Javno podjetje Simbio, ki v Mestni občini Celje med drugim opravlja javno službo zbiranja in odvoza odpadkov ter skrbi za čiščenje javnih površin in odvoz fekalij, bo v začetku novembra aktiviralo štiri nove nadzemne zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov. Za osveščanje o pravilnem ločevanju in odlaganju odpadkov na terenu skrbi sodelavec Simbia, ki nadzira ločevanje, svetuje občankam in občanom in deli letake z navodili. (Foto: MOC)

Vrtec Vransko že 50 let predstavlja varno zavetje in učno okolje za številne generacije otrok. Danes je vanj vpisanih 152 otrok, ki 1. in 2. starostno obdobje dejavno preživljajo v spodbudnem okolju. Kot poudarjajo v vodstvu vrtca, si to želijo tudi v prihodnje.

Potem ko so iz družbe Unior sredi oktobra sporočili, da so zaradi zaostrenih razmer na trgu prisiljeni sprejeti varčevalne in optimizacijske ukrepe, je predsednik uprave Robert Vuga, ki je vodenje zreškega podjetja s približno 1.500 zaposlenimi prevzel lani poleti, prvič sklical zbor delavcev. Ker je od prihodkov v Uniorju odvisnih veliko družin v Dravinjski dolini, je ljudi vznemirila informacija o domnevnem odpuščanju 200 zaposlenih.A na zboru delavcev še niso dobili pojasnil, koliko jih bo ostalo brez službe. Je pa uprava napovedala, da bo najprej spodbujala mehke pristope odjav iz delovnega razmerja, kot sta iztek pogodb za določen čas in starostna upokojitev. Po napovedih uprave bo naslednje leto zelo zahtevno, a že leta 2026 pričakuje normalizacijo poslovanja. 

Če v Žalcu pred približno petimi leti sploh še ni bilo mladinskega centra, danes ta velja za enega najpomembnejših zavodov v občini, ki s pestrim javnim programom skrbi za vključevanje mladih in za tržno dejavnost tamkajšnjega hotela in kavarne. Mladinski center s 15 zaposlenimi in z vsaj še enkrat toliko drugimi, ki jim dodatno pomagajo, je lani zabeležil več kot 750 tisoč evrov prihodkov, od tega je približno 400 tisočakov ustvaril na trgu. Glede na izvedbo do konca julija v javnem zavodu načrtujejo, da bodo letos prihodke povečali še za približno 14 odstotkov.

  Da je nedopustno, da so kraji ob Sotli v 21. stoletju brez železniške povezave proti Zagrebu, je prepričan župan Občine Podčetrtek Peter Misja. Ker meja med Hrvaško in Slovenijo ni več schengensko območje, ne vidi več ovir, da se vpleteni državi ne bi dogovorili o obuditvi železniške proge L 102 Imeno–Kumrovec–Savski Marof.  

Franca Uratnika sva s fotografom obiskala dan po tem, ko je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku Občine Polzela prejel naziv častnega občana. Med snemanjem pogovora mu je telefon zazvonil več kot desetkrat. Klicali so ga stari znanci in prijatelji, ravnateljice osnovnih šol in vrtcev, številni kulturniki, nekdanji sodelavci in člani društev, v katera je vključen. Vsi zapovrstjo so vedno nasmejanemu 80-letnemu gledališčniku, gobarju, organizatorju številnih dogodkov in mehaniku izrazili globoko spoštovanje ob prejemu tega častitljivega naziva. Franc Uratnik namreč kljub svojim letom še vedno neomajno predano sodeluje na več področjih. Ob njegovi rami je vedno žena Marta, ki je tudi tokrat s solzami v očeh poslušala pomenljive besede, ki so mu jih ob čestitkah namenili krajani iz Savinjske doline.

  Občina Šentjur je zadnji oktobrski petek namenu predala novosti na mestnem pokopališču. Za celovito ureditev, ki je trajala več let, je namenila približno 1,5 milijona evrov. Tam sta po novem možna raztros pepela in pokop v žarno steno. Po prepričanju Matjaža Žmaharja, direktorja javnega komunalnega podjetja, ki upravlja pokopališče, gre za možnosti, ki so v koraku s časom.  

Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mrtve pripravila spominski komemoraciji v Starem piskru in pri grobnici na Golovcu ter položila venec v Spominskem parku Teharje. (SŠol, foto: MOC)

Doslej prostorskega načrta v Slovenji ni sprejelo še 23 občin, med njimi je tudi celjska. 295. člen aktualnega Zakona o urejanju prostora nalaga, da se stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor lahko uporabljajo do 31. decembra letos. Zaradi preprečevanja gospodarske, okoljske in družbene škode v občinah, ki sprejetih načrtov še nimajo, je ministrstvo za naravne vire in prostor v javno obravnavo posredovalo osnutek zakona, v katerem so ključne dopolnitve, ki bi podaljšale rok uporabe starih občinskih prostorskih aktov do 31. decembra 2026. Pripombe na osnutek je bilo možno oddati do 21. oktobra letos.

Da skladen regionalni razvoj razume kot delovno mesto z visoko dodano vrednostjo v oddaljenosti do 30 km od doma, kot zdravo in varno okolje ter močen nabor družbenih dejavnosti oziroma storitev v vsaki od razvojih regij, je septembra dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Ministrove besede lepo zvenijo. Vsaka vlada ima polna usta besed o pomenu decentralizacije, a kaj glede tega naredi? Aktualna vlada je ustanovila medresorsko delovno skupino za decentralizacijo in dekoncentracijo državnih ustanov. Del enega od ministrstev in nekaj državnih agencij deluje v Mariboru. Kaj pa se dogaja z državnimi direkcijami in družbami s sedežem v Celju? Direkcija RS za vode ima na sedežu v Celju skoraj tretjino manj zaposlenih kot v prestolnici. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji polovico svojih prostorov v Celju namenja arhivu.    

Da stara pisma s poštnim žigom razkrivajo mnogo več, kot je videti na prvi pogled, že vrsto let poudarja znan žalski filatelist Veni Ferant. Z zbiranjem pisem, dopisnic in razglednic z žigom Žalca košček za koščkom odkriva delčke bogate zgodovine doline zelenega zlata. Do zdaj je izdelal in predstavil že več kot sto plakatov z različnimi zgodbami o Žalcu. »Tako na enem mestu zberem veliko zanimivih podatkov, ki so sicer razpršeni po različnih virih. Večina gradiva je iz moje lastne zbirke,« je poudaril Ferant, ki je tudi predsednik žalskega filatelističnega društva. Na zadnji razstavi v žalski knjižnici, ki je nadaljevanje ciklusa razstave Po sledeh zaprašenih žalskih pisem, je tako s pomočjo poštnih pošiljk med drugim razkril tudi, kako se je v Žalcu začela pot hmeljarstva.