Sindikat Premogovnika Velenje prekinja socialni mir v družbah skupine premogovnika. Izvršilni odbor sindikata se je včeraj na svoji izredni seji namreč seznanil s potekom priprave osnutka Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, z vsebino osnutka Interventnega zakona in s projekcijami proizvodnje v naslednjih letih. Kot pravijo v sindikatu, vsebina osnutka interventnega zakona v niti eni točki ne omenja pravičnega prehoda zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje, kot tudi ne pravičnega socialnega, družbenega in gospodarskega prehoda SAŠA regije, socialni del Zakona o postopnem zapiranju PV pa je šele v pripravi.

Bilo je oblačno in deževno dopoldne, ko sva se dobili na kavici v konjiškem starem mestnem jedru. Ker se osebno poznava, sem vedela, da bo s svojo toplo, nežno in radostno energijo pričarala sončno vzdušje. S seboj je prinesla zvočno kartico s posnetima samospevoma dveh pesmi Ivana Minattija v njeni vokalni interpretaciji in ob spremljavi pianistke Neje Skrbiš. »Blizu mi je njegova senzibilna in čustvena poezija, zato je to svojevrsten poklon vsestranskemu literarnemu ustvarjalcu in konjiškemu častnemu občanu, ki se je pred natanko stotimi leti rodil v Slovenskih Konjicah,« je pojasnila magistrica glasbene pedagogike, profesorica petja, sopranistka, raziskovalka pevske literature in prostovoljka, ki kljub božanskemu glasu ni nikoli razmišljala, da bi stopila na oder kot pevka popularne glasbe, a posluša in spoštuje vse glasbene zvrsti. »Uživam tako ob zvokih Avsenikov kot tudi legendarne Metallice. A najbolj prijetno me glasba poboža v naravi, slišim jo v šelestenju, žuborenju, žvrgolenju ...«

Nekoliko plaho so študenti Višje strokovne šole Šolskega centra Šentjur pristopili k predstavnikom delodajalcev, ki so se pred dnevi udeležili regionalnega poslovnega zajtrka. A že po nekaj minutah se je v predavalnici na robu Šentjurja, kjer je bil dogodek, razvila živahna razprava o tem, kakšne so možnosti opravljanja prakse, študentskega dela in kakšne karierne priložnosti podjetja ponujajo mladim.  

V prizadevanju za čistejše in urejeno okolje bodo v podjetju Simbio v prihodnjih tednih poostrili nadzor nad nepravilnim odlaganjem odpadkov v Mestni občini Celje, zlasti na kritičnih mestih ob nadzemnih zabojnikih, kjer se pogosto pojavljajo odpadki, odloženi izven zabojnikov.

Nekaj pred 16. uro so bili policisti Policijske uprave Celje obveščeni o nesreči žirokopterja na letališču v Levcu. Do nesreče je prišlo pri poskusu vzleta žirokopterja. Po prvih podatkih naj bi pilot pri vzletu storil napako, zaradi česar se je žirokopter obrnil in poškodoval. Pilot je bil na stezi sam, v nesreči se ni poškodoval. Na žirokopterju pa je nastala večja škoda. O zadevi so policisti obvestili pristojnega letalskega inšpektorja.

Celjski mestni svetniki so se danes sešli na 1. izredni seji v tem mandatu. Seja je bila sklicana predvsem zaradi sprejetja letošnjega 3. rebalansa občinskega proračuna, ki ga je mestni svet obravnaval po hitrem postopku. Ključni razlog za pripravo še enega rebalansa so uskladitve načrta razvojnih programov za izvedbo javnih naročil za izvedbo protipoplavnih ukrepov z menjavo neustreznih mostov na Voglajni pri Topru in Savinji na Polulah. (SŠol, foto: MOC)

Po napovedanem stečaju Termoelektrarne Šoštanj se v Šaleški dolini stopnjujejo napetosti. Velenjski mestni svetniki so prepričani, da vlada z interventnim zakonom postavlja interese ozkih političnih krogov nad interese lokalne skupnosti, ljudi in gospodarstva v Šaleški dolini. Ne zdi se jim prav, da je bila vsebina zakona pripravljena brez predhodne uskladitve s predstavniki lokalnega okolja. Interventni zakon po njihovem mnenju ogroža socialno varnost več tisoč ljudi. Menijo, da bi morala vlada ponuditi sistemske rešitve za prehod na alternativne vire energije.

Na Celjski koči se je ta teden začela druga sezona projekta Mladina piše za učence in dijake celjskih osnovnih in srednjih šol ter njihove mentorje. Lani se je Celje pridružilo projektu, ki mladim novinarjem omogoča, da pišejo za ugleden nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) ter skozi zanimive in poglobljene reportaže predstavljajo tudi svoje mesto in svojo domovino. (SŠol, foto: MOC)

V nedeljo v poznih popoldanskih urah so bili policisti PP Šentjur obveščeni o dogodku, ki se je zgodil na Resevni, pri razglednem stolpu. Policisti so ugotovili, da je v dogodku življenje izgubila mlajša ženska, ogled kraja dogodka so opravili tudi delavci Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Z zbiranjem obvestil glede okoliščin policisti nadaljujejo, o ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.

  V preteklih dneh so se v javnosti pojavila ugibanja, da naj bi se za nakup podjetja Farme Ihan, del katerega je tudi klavnica v Šentjurju, neuradno zanimali hrvaški kupci. Podjetje je v stoodstotni državni lasti. Slovenski državni holding je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da podjetja za zdaj ne namerava prodati.  

V zadnjem obdobju na našem območju preporod doživljajo stavbe kulturne dediščine, ki so bile vrsto let nedostopne javnosti in jih je močno načenjal zob časa. Gre za grad Podčetrtek, ki je konec avgusta po letih samevanja sprejel prve obiskovalce, in za dvorec Jelšingrad, ki je s svojim neomavrskim slogom arhitekture izjemen v srednjeevropskem prostoru. Lep primer, kako lahko propadajoča stavba zaživi na novo, je tudi Vila Vodnikova v celjskem mestnem središču, ki je pred nekaj meseci sprejela prve najemnike v na novo urejenih oskrbovanih stanovanjih. Da obnovljene stene in strehe še zdaleč niso dovolj, da rešimo kulturno dediščino, ampak sta bistvena tudi vsebina in to, da lokalna skupnost celoto začuti kot del svoje identitete, pravita vodja celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) Danijela Brišnik in konservatorski svetovalec Matija Plevnik. Če tega ni, je precejšnja možnost, da bodo prazne lupine sčasoma spet začele propadati.  

V Sloveniji imamo 1.565 gasilskih domov, orodišč in gasilskih vadbenih poligonov, ki so pomembna infrastruktura za zagotavljanje zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Potrebe po dodatni gradnji tovrstnih objektov se iz leta v leto povečujejo. Trenutno čaka na uresničitev 20 gradbenih projektov, tudi v naših krajih, vendar se zatika pri zagotavljanju denarja. Tovrstne gradnje predstavljajo veliko finančno breme za gasilska društva in občine. Bo po novem vendarle pomagala država? Državni svet je na pobudo državnega svetnika in velenjskega župana Petra Dermola na ministrstvo za obrambo naslovil pobudo za zakonsko ureditev državnega sofinanciranja gasilskih domov in druge infrastrukture za potrebe gasilstva. Država zdaj prispeva denar le za nakup gasilske opreme in vozil.

Preboldsko družinsko podjetje Ograje Kočevar velja za največjega slovenskega proizvajalca in ponudnika ograjnih sistemov. Letno v podjetju izdelajo več kot šest tisoč ograjnih sistemov in postavijo približno 180 kilometrov ograj. »Velik poudarek dajemo razvoju in ves čas iščemo nove ideje ter nadgradnje. Brez dobre ekipe zato zagotovo ne bi prišli tako daleč, kot smo,« pojasnjuje lastnica podjetja Zdenka Pečnik Kočevar. V podjetju, ki letos praznuje 20-letnico, trenutno dela 90 zaposlenih. S svojimi celovitimi rešitvami niso omejeni le na domač trg, temveč v zadnjih letih vedno globlje prodirajo tudi v širšo Evropo.

Pretekla sobota je minila v znamenju umetnosti tistih, ki gledajo skozi drugačne oči. Izvedli so namreč že 20. Bisere Savinje, srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev, kjer se je predstavilo 17 literatov, in 20. obletnico Združenja prijateljev slepih Slovenije. Ob tej priložnosti je svojo novo pesniško zbirko Skale na vlado predstavil Vlado Skale, pesnik, skladatelj, glasbenik in glasbeni pedagog, ki se je v delu poigral z desetimi preludiji, ki so poleg pesniške zbirke izšli tudi na zgoščenki. Delo je izšlo s pomočjo Združenja prijateljev slepih Slovenije in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Dogajanje so med drugim posvetili tudi mednarodnemu dnevu bele palice, ki ga obeležujemo 15. oktobra.

 Mestna občina Celje bo tudi letos s smrekami, ki jih bodo podarili občani, praznično okrasila ulice v starem mestnem jedru. »Kar nekaj je namreč občank in občanov, ki želijo odstraniti smreke na svojih vrtovih, mi pa jih z veseljem uporabimo za novoletno krasitev mesta in Pravljične dežele,« pravijo na občini. (SŠol, foto: MOC/Gregor Katič)

Celjski trgovec z metalurškimi izdelki Kovintrade bo predvidoma do konca leta 2025 povečal svoje skladiščne zmogljivosti v Štorah, kjer že ima dve veliki skladišči. Za naložbo, ki je vredna 7,4 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, mu je končno uspelo dobiti tudi nekaj nepovratnih državnih sredstev. Država bo prispevala malo več kot 1,5 milijona evrov. Z novim skladiščem in nakupom strojev za razrez ter dodelavo materialov bo Kovintrade okrepil ponudbo svojih storitev. Dosedanja širitev skladiščnih zmogljivosti mu je omogočila povečanje količinske prodaje, v večjih skladiščnih prostorih lažje in hitreje deluje, tudi zalogo ima lahko večjo, so že pred časom gradnjo skladišč pojasnili v podjetju.

Družba Nepremičnine Celje je objavila javni razpis za oddajo približno 70 neprofitnih stanovanj v najem na območju Mestne občine Celje. Upravičencem, ki bodo na razpisu uspeli, bodo oddana v najem v letih 2025, 2026 in 2027. Stanovanja bo družba oddajala glede na razpoložljivo število obnovljenih stanovanj. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Kajuhov dom se po mesecih začasne rabe za nekaj časa poslavlja. V njem bo namreč prihodnje leto začel nastajati Dom - sodoben in urejen center ustvarjalnih skupnosti, kjer se srečujejo lokalna skupnost, kultura in sodobne ustvarjalne prakse. (SŠol, foto: Peter Ocvirk)

Na I. osnovni šoli v Celju v teh dneh obnavljajo fasado. Stavba je bila zgrajena leta 1927, pri obnovi pa gre za prvo temeljito prenovo ometa in zaključnega sloja, ki sta zaradi spomeniško zaščitene stavbe natančno predpisana. (SŠol, foto: MOC)