V Bosni in Hercegovini je pri reševanju in iskanju pogrešanih po katastrofalnih poplavah in plazovih bila tudi regijska enota za tehnično reševanje iz ruševin. Gre za ekipo v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje, ki izhaja z našega območja. Pet pripadnikov s Celjskega je pomagalo pri iskanju pogrešanih v kraju Buturović Polje. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: URSZR)

Zase pravi, da ni le gradbinec po stroki, ampak tudi po duši. Od nekdaj so njegovo pozornost privabljale stare stavbe. Približno dvanajst let je s svojim gradbenim podjetjem v sodelovanju s spomeniško stroko obnavljal kompleks Žičke kartuzije, v Slovenskih Konjicah je odkupil in prenovil tri hiše v starem mestnem jedru ter secesijsko vilo pod Konjiško goro. Pred osemnajstimi leti je v Žičah kupil še stavbo, v kateri je bil že v času kartuzijanov center vinogradništva z vinskimi kletmi. Ta ima danes pod imenom Filipov dvor povsem prenovljeno podobo. »Obnova je bila zahtevna, saj je terjala veliko časa, znanja, natančnosti, doslednosti in odgovornosti, predvsem pa spoštljiv odnos do kulturne dediščine,« poudarja Drago Ratajc.

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so zaključili dlje časa trajajočo in zahtevno preiskavo sklopa kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.  Poslovodni osebi gospodarske družbe z območja Celja sta  v letih 2021 in 2022 storili več kaznivih dejanj, in sicer preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, ponareditev ali uničenje poslovnih listin, poslovna goljufija ter zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Mestna občina Celje je danes s kupcem, gre za konzorcij podjetij Dafra kontakt tehnologija iz Žalca in EKM (Samal) iz Ajdovščine, sklenila pogodbo o prodaji največjega zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti v okviru projekta Ureditev Ekonomsko - poslovne cone Trnovlje jug. Gre za zemljišče, večje od 26 tisoč kvadratnih metrov, ki je bilo na drugi javni dražbi prodano po izklicni ceni 1,5 milijona evrov. Kot je ob podpisu pogodbe povedal župan Matija Kovač, gre za svojevrsten mejnik na področju gospodarstva v občini, saj se v Celju že dolgo ni zgradila nova poslovna cona, v prihodnjih letih pa bosta v novi coni začeli delovati dve uspešni podjetji. (SŠol, foto: MOC)

Celjska občina je junija začela prenavljati Razlagovo ulico, celotna obnova pa bo trajala leto dni. Dela zdaj prehajajo v drugo fazo. Kaj to pomeni? (SŠol, foto: MOC)  

Občani Laškega imajo dovolj čakanja, zato so ustanovili civilno iniciativo za pospešitev gradnje varne in dostopne kolesarske poti med Laškim in Celjem oziroma za nadaljevanje odseka od Rifengozda do Laškega. Pobuda je nastala kot odziv na dolgoletne zamude in prepreke pri projektu, ki se zlasti v zadnjem letu zaradi neodzivnosti Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) ni premaknil z mrtve točke. Civilno iniciativo je s svojim podpisom podprl tudi župan Laškega Marko Šantej. V Občini Laško pa so končno dočakali tudi datum sestanka na DRSI glede omenjene problematike, na katerega so čakali celo letošnje leto.

V času hitrega tehnološkega napredka in digitalizacije sploh še znamo pisati z roko? Da bi negovali tradicijo ročnega pisanja, se je v Slovenskih Konjicah pred dvema desetletjema porodila zamisel o Festivalu lepopisja, na katerem osnovnošolce spodbujajo k izdelavi lepopisnih izdelkov z globljo sporočilno vrednostjo, napisanih z roko. Odziv mladih se iz leta v leto povečuje.

Policisti Postaje prometne policije Celje so v prejšnji petek ponoči izvajali kontrolo psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu. Med drugimi so obravnavali tudi voznika začetnika, ki mu je hitri test pokazal prisotnost prepovedane droge v telesu.

Tina Belej ni več direktorica Stika Laško. Sredi avgusta je podala odstopno izjavo, z mesta direktorice se je poslovila 13. oktobra. Vodenje tega javnega zavoda danes, 14. oktobra, kot vršilka dolžnosti do imenovanja direktorja prevzelm Sabina Šrot, strokovna sodelavka, zaposlena v Stiku Laško. Pri njenem imenovanju pa se je na seji laškega občinskega sveta v začetku oktobra precej zapletlo.

  Številni kmetje iz vse države se bodo na Ponikvi in Slomu v Občini Šentjur danes udeležili vseslovenskega srečanja kmetov z mašo in s slavnostno akademijo.  

Terme Topolšica imajo od 1. oktobra novo vodstvo. Varjo Dolenc je na direktorskem mestu zamenjala Tjaša Ramšak, ki je v podjetju doslej vodila finančno službo.

Oktobra se je začelo novo študijsko leto. Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je bilo v visokošolske zavode v Sloveniji 25. septembra vpisanih približno 57.724 študentov, od tega jih je bilo 2.335 prvič vpisanih v prvi letnik prve stopnje. V Celju imamo fakulteto za logistiko, fakulteto za komercialne in poslovne vede, mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije, visoko zdravstveno šolo in visoko šolo za proizvodno inženirstvo. Univerza Alma Mater Europaea izvaja tudi študijski program fizioterapija. Nekateri programi so na voljo le v obliki izrednega študija, kar pomeni plačevanje šolnine in finančne težave nekaterih študentov.

V sredo, 9. oktobra, je prostore kulturnega doma na Vranskem napolnilo otroško čebljanje, vriskanje, pa tudi kakšna solzica. Županja Občine Vransko Nataša Juhart je na prvem županjinem sprejemu novorojenčkov namreč gostila najmlajše občanke in občane.

Kot je poročalo več medijev, med drugim Svet24, je v sredo pozno zvečer v Zagaju pri Ponikvi ogenj popolnoma uničil stanovanjsko hišo, v kateri je živela šestčlanska družina. Na nesrečo šestčlanske družine se je nemudoma odzval šentjurski Rdeči križ, ki že zbira sredstva, da bi lahko družine spet zaživela skupaj pod eno streho.

Letošnji predpočitniški dobrodelni koncert Gimnazije Celje – Center (GCC), ki bo 25. oktobra, bo namenjen zbiranju denarja za Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur. Gre za pomoč številčni družini, ki jo pestijo tako zdravstvene težave otrok kot splošna finančna stiska. (SŠol, foto: Robi Valenti)

Jutri, v soboto, goduje zavetnik Celja sv. Maksimilijan Celjski. Zavod Celeia Celje, Mestna občina Celje, Pokrajinski muzej Celje ter Turistično in kulturno društvo Celje bodo ob tej priložnosti z lokalnimi društvi, ustvarjalci in mestnimi ponudniki v starem mestnem jedru pripravili pester program za obiskovalce. (SŠol, foto: Robi Valenti)

»Ko strnem misli in pogledam nazaj, mi ni vseeno, kako so se stvari končale. Način, kot se je zgodil ob mojem koncu vodenja JZ Socio, ni bil tak, kot bi moral biti, a v življenju sprejmeš tudi takšne stvari kot nekaj dobrega,« pravi Suzi Kvas. Zavod je vodila 22 let ter v Celje pripeljala številne projekte in programe socialnega varstva. V tem času, kar ji priznavajo tudi v občini, je s svojimi sodelavci postavila zavod za zgled drugim ustanovam po Sloveniji, ki nudijo socialnovarstvene storitve ranljivim skupinam ljudi. A brez političnega vpliva na njeno neimenovanje za ponovno vodenje verjetno ni šlo, kar je, pravi, čutila. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Rok Deželak)