Arhiv NTRC

»Delamo, kolikor lahko. S Papičem sva se ravno pogovarjala, da ne veva, ali sva ›skurjena‹, ali sva bolna, ali bova le umrla. Ne moreva se več k sebi spraviti,« se je malo pošalil Bergant. A zase pravi, da ne more biti pri miru, neprestano mora migati. »To je tista savinjska Bergantova stran, da ne moreš biti pri miru, če vidiš denar,« je v smehu povedal komik.
Čas za počitek
Nekateri komiki oziroma tisti, ki se ukvarjajo z nastopanjem, si vzamejo čas za oddih, navadno januarja. »Takrat je v našem poslu malo zatišja.« Gašper tega sicer ni počel, a se je letos prvič odločil, da se bo vseeno podal na potovanje. »Šel sem v Azijo in nazaj prišel še bolj utrujen, kot sem bil, ko sem šel od doma. Mislim, da bom naslednjič samo rekel, da grem na potovanje, da me ne bo nihče klical, sam bom pa ostal doma in pil čaj.«
Če v preteklosti pri luškem komiku ni bilo v navadi, da bi odhajal na dopust, se bo to v prihodnje verjetno spremenilo. »Moramo si vzeti nekaj časa zase. V nasprotnem primeru bomo vsi do štiridesetega leta ločeni.«
Desetletje nastopov

»Saj ne vem, kako dolgo že nastopam,« je rekel Bergant, ko je brskal po preteklosti. »Nekje deset let mora biti.« Govoril je o enem svojih prvih nastopov v študentskem naselju v ljubljanski Rožni dolini: »Takrat je bilo super. Vse smo morali sami organizirati in nihče ni vedel, če bo ›ratalo‹. Na začetku komiki dve leti ne vemo, kaj sploh delamo. Vztrajati je treba, ker sprva nihče od nas ni smešen. A več nastopov kot imaš, bolje je.« Njegova kariera komika se je začela v študentskih letih na študentskih zabavah, ko je Gašper ugotovil, da raje od vsega zabava druge. »Ni bila prednost, da smo odšli ven in pili, meni je bilo najbolj pomembno, da sem bil v dobri družbi in da sem se zabaval. S sošolcem sva se vedno nekoga lotila, tudi če ga nisva poznala. Potem sem si rekel, da se bom preizkusil tudi v stand upu.«
Do Pahorja prenežen
Ena od stvari, po katerih je Gašper Bergant znan, so brez dvoma njegova sodelovanja na žaru. Komiki se pri tem šalijo na račun svojega kolega. Največ ljudi je verjetno videlo oddajo Na žaru, v kateri se je Bergant s kolegi med drugim lotil legende slovenske glasbene scene Jožeta Potrebuješa in takratnega predsednika države Boruta Pahorja. »Škoda je, da ni več teh ›roastov‹. Ampak saj še bodo. Upam.«
Pri tovrstnih komičnih nastopih sicer ni v navadi, da komiki vnaprej vedo, kako se bodo na njihov račun šalili kolegi, a včasih brez tega ne gre. »V oddaji Na žaru smo si nekajkrat drug drugemu dali šale v branje zaradi gostov, ki so bili v njej, predvsem zaradi Boruta Pahorja, ki je bil takrat predsednik države. A nam je po oddaji rekel, da smo bili prenežni. Očitno takrat ni imel precej težav v politiki, jih je želel še na televiziji.«
Na drugih žarih komiki ne vedo, kaj bodo o njih povedali kolegi. Gašperju sta najljubša tista, ko sta bila na vročem stolu Perica Jerković in Uroš Kuzman.

Pri stotih ponovitvah je konec
»Šale je treba napisati vsako leto na novo. Zaradi sebe in zaradi občinstva. Če občinstvo isto šalo sliši dvakrat, te ne bo več prišlo gledat.« Osvežitev progama pride prav tudi komiku, saj se s tem ne naveliča šal. »V Sloveniji nekako velja, da lahko narediš sto ponovitev, potem je treba šale upokojiti in napisati nove.« Za to je kriva predvsem majhnost Slovenije. »V Ameriki po stotih ponovitvah komiki šele gredo na turnejo.« Zato je pri nas treba, kot pravi Bergant, šale »ubiti« in napisati nove. To je lahko kdaj tudi žalostno, a slovenski komiki temu ne namenjajo toliko pozornosti. »Najboljši del našega dela so poleg občinstva vožnje na nastope in z njih. Takrat se celo pot smejimo.«
Tako kot vsak komik ima tudi Gašper Bergant svoj način pisanja šal. »Včasih se mi v glavi porodi kakšna ideja in si jo zapišem, potem jo poskusim razviti. Pisarne sicer nimam, imam pa mizo zraven stojala za oprana oblačila. Tako da obešam perilo, zraven pa poskusim še kaj narediti,« je povedal v smehu. Poudaril je, da nič ne pride samo od sebe. »Vsako idejo je treba razviti in podaljšati, tako da je dolga nekje minuto ali dve.«
Na odru z evropsko prvakinjo v seksu
Gašper je lani z Ulo Furlan povezoval celjski Sejem erotike. »To mi je bila najljubša stvar, ki sem jo kdaj delal. Ne vem, ali sem se kdaj prej že toliko zabaval. Nisem vedel, kaj naj pričakujem, in nisem vedel, kako bo vse skupaj videti. Upam, da bom to še kdaj delal.« Njegova naloga na sejmu je bilo tudi komentiranje dogajanja na odru. Dobil je tudi zelo dober vpogled v zakulisje pornografske industrije. »To je obrt. Tako kot ›holcerji‹ brusijo svoje žage, tudi ti brusijo svoje orodje v zaodrju. Ne vem, kdo drug bi lahko delal to kot jaz in Ula. Neprestano sva se smejala.«

Sejem erotike je Gašperju pokazal svet, ki ga večina ljudi ne vidi, njega pa je neizmerno zabaval. »Spomnim se, da je bila na sejmu Hrvatica, ki je bila, in to sem moral večkrat omeniti, evropska prvakinja v seksu. Meni je smešno že to, da ta titula sploh obstaja. Podelili smo ji tudi nagrado za najboljšo izvajalko celjskega sejma. Ko jo je dobila, se je zjokala, ker je bila tako vesela. Sam sem pa mislil, da se bom na odru zlomil od smeha, ker mi je tako bizarno, da ta naslov, najboljši izvajalec celjskega sejma, sploh obstaja.« (Foto: Marko Delbello Ocepek)