Danes pozno popoldne je del celjskega območja zajelo neurje. Najhuje je bilo na območju občin Vojnik, Dobrna in Šentjur. Neurje je bilo tudi v Celju. (SŠol, Foto: Andraž Purg - GrupA)

Včeraj, nekaj po 12. uri, je bila policija obveščena, da na območju Bočne pri Gornjem Gradu pogrešajo otroka iz vrtca. (SŠol, Foto: prikazna fotografija je simbolična)  

Jerneja Pestotnika smo ujeli na Čreti pri cerkvi Matere Božje, kamor zahaja že vse življenje. Zadnjih štirideset let z njo ni povezan le kot domačin, temveč tudi kot ključar. Kot pravi, gre za prijetne zadolžitve, v katere je vpeta vsa njegova družina, ki tako ali drugače poskrbi za bogoslužja v tej podružnični cerkvi na malo manj kot 900 metrih nadmorske višine. Občina Vransko mu je ob letošnjem občinskem prazniku podelila občinski grb, s katerim se mu je zahvalila za ohranjanje sakralne dediščine in njegov doprinos lokalnemu okolju.

Pred njim so zadnji meseci županovanja. Franc Sušnik je na čelu Občine Vransko od njene ustanovitve leta 1998 in je torej njen prvi in edini župan. Ob tem je bil osem let poslanec v državnem zboru. Še prej je bil dvajset let zaposlen v cinkarni v Celju. 

»Z Vlatkom Stefanovskim sodelujeva od leta 2007, ko sva se prvič srečala v Plesnem forumu, kjer sem nastopil kot njegov gost, čeprav oba prihajava iz Makedonije. Prej sem mu poslal nekaj posnetkov in odpisal mi je: »O, man, kdo si pa ti, kje živiš? To, kar igraš, je genialno.« Zanimivo je, da sem kot otrok odraščal z njegovo glasbo in glasbo skupine Leb i sol. Zaradi tega sem bil zelo vznemirjen pred prvim srečanjem. Bil sem mlad, ogromno mi je pomenilo, da me je takšen zvezdnik sploh opazil, za nameček pa celo povabil k sodelovanju. Takratni koncert v Plesnem forumu je bil enostavno božanski, eden izmed mojih najboljših v karieri,« je povedal vrhunski celjski klarinetist o legendarnem kitaristu Vlatku Stefanovskem.

Celje bo očitno dobilo turistično brv. Vlada je namreč zanjo odobrila do 1,5 milijona evrov, medtem ko je celoten projekt vreden 4,6 milijona evrov. Kot pravijo na gospodarskem ministrstvu, je glavni cilj projekta izgradnja javne turistične infrastrukture, ki pomembno prispeva k prepoznavnosti območja in ponuja turistom posebno in edinstveno doživetje. 

V Radečah, pri Turistično rekreacijskem centru Savus, danes namenu predajajo posebno klop Savus 360°.

  Celjane so dopoldne vznemirili preleti vojaških letal.  

Mladostna ustvarjalnost nima meja in ko se povežejo ljudje z idejami in s sanjami, lahko nastanejo krasne stvaritve. Februarja so to dokazali mladi glasbeniki, združeni v zasedbi LPS, ki so pretresli slovensko glasbeno sceno z zmago na Emi. Nedavno so za zmagovalno skladbo Disko, ki je njihovo avtorsko delo, predstavili še videospot, ki je nekoliko neobičajen, tako kot vse, kar je povezano s pojavom LPS. Narejen je v obliki stripa, ki ga je narisala prijateljica in sošolka z Gimnazije Celje – Center Manca Matelič, maturantka umetniške gimnazije likovne smeri.

Voznik osebnega vozila je v petek zvečer na cesti med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča.

 Pisane stojnice, ozaljšane z barvami evropskih držav in s predmeti, po katerih jih prepoznamo, so vsaj za nekaj dopoldanskih ur prinesle v Celje evropski utrip.

Skrivnostni poslanci Roberta Goloba: razkrivamo, kdo so v resnici in kaj vse so počeli pred vstopom v politiko. Večina od 41 poslancev Gibanja Svoboda je popolnih neznancev, med njimi je 22 žensk in 19 moških. Nekateri med njimi so se uveljavili v lokalnem okolju, drugi na strokovnem področju, nekaj je tudi zelo znanih imen, pet jih ima poslanske izkušnje.

  BISTRICA OB SOTLI, KOZJE – Z odstranjevanjem posledic neurja imajo od prvega maja precej dela v občinah Kozje in Bistrica ob Sotli. Veter, toča in nalivi so namreč na praznik dela prizadeli številne tamkajšnje kraje.  

V Generali galeriji je na ogled razstava Mateja Čepina (1977), slovenskega slikarja, ki žanje vse bolj odmevne kritike in zbira številna priznanja. Razstava, ki nosi naslov The Next Day: Wicked Witch of the West (Naslednji dan: Hudobna zahodna vešča) - lik poznamo iz zgodbe Čarovnik iz Oza - prinaša prek dvajset novejših slik različnih formatov, ki prepričajo in očarajo obiskovalce z univerzalnim in hkrati razumljivim likovnim izrazom.

Policijska uprava Celje in Javna agencija RS za varnost prometa sta danes na poligonu varne vožnje ZŠAM Ljubečna priredili praktični prikaz usmerjanja prometa v križišču, kjer je promet v križišču urejal policist na poligonu varne vožnje. V dveh urah se je na poligonu preizkusilo okrog 40 bodočih voznikov različnih kategorij in tudi toliko učiteljev vožnje. V Sloveniji se vsako leto za voznike vseh vozniških kategorij usposablja okrog 30.000 kandidatov.

Teorije o lažnem Titu: razkrito ozadje zgodb, da je bil Josip Broz Tito v resnici Rus in Stalinov sovjetski agent. O izvoru Josipa Broza-Tita, ki je vladal komunistični Jugoslaviji med letoma 1945 in 1980, se je spletlo veliko za lase privlečenih zgodb. Večina jih je na tako trhlih temeljih, da se že od daleč vidi, da so plod sleparskih šarlatanov z bujno domišljijo. Ena od najbolj absurdnih izmišljotin je zgodba o tem, da je bil v resnici nezakonski sin legendarnega britanskega državnika Winstona Churchilla.

Danes, okoli pol enajstih je na avtocesti, med izvozoma Celje Center in Lopata, v smeri proti Ljubljani, prišlo do naletnega trčenja štirih tovornih vozil. V trčenju je ena oseba umrla.

Danes, okoli 10. ure, se je v bližini Železniške postaje Šentjur zgodila tragična nesreča. Potniški vlak naj bi trčil v moškega, ki je pri tem umrl. Natančne okoliščine dogodka še niso znane, policisti so še vedno na kraju. (SŠol)

 Preiskovalci Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva preiskujejo včerajšnjo smrtno nesrečo na avtocesti. Nesreča se je zgodila na avtocestnem odseku Slovenska Bistrica – Tepanju. Razlog za preiskavo je ta, da naj bi bil v nesreči udeležen policist Policijske uprave Celje, so sporočili iz PU Maribor. Vse okoliščine nesreče še vedno niso znane.

  Ali veste, kaj počnejo lovec na glave, strokovnjak za kibernetsko varnost, specialist za 3D-tiskanje, podatkovni rudar, specialist za zasebnost, menedžer za srečo zaposlenih? Marsikaterega poklica, po katerem je danes precejšnje povpraševanje delodajalcev, pred desetimi ali dvajsetimi leti sploh še ni bilo. Številni poklici, po katerih bo trg dela povpraševal v prihodnosti, so danes šele slutnja. Razvoj tehnologije – avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije – spreminja delovna mesta in vpliva na naše dojemanje dela. Veliko ljudi svoj položaj v družbi povezuje s svojo službo. Zato nas na tem področju v naslednjih desetletjih najverjetneje čakajo tektonski premiki. Kako naj se torej kot družba na to pripravimo?