Malo več kot dve leti, devetnajst večerov in 29 gostov. Takšna je statistika Celjskih večerov, ki jih je v obdobju od oktobra 1990 do januarja 1993 najprej v Hotelu Evropa in nato v zdravilišču na Dobrni skupaj z Dragom Medvedom prirejal Jože Volfand. Po tridesetih letih je marsikaj, kar je bilo izrečenega na teh večerih, in tudi, kdo je na njih sodeloval, utonilo v pozabo. Zdaj je vse, kar se je takrat dogajalo in kakšen pomen so imeli celjski pogovori, zapisano v knjigi Jožeta Volfanda. »Nikoli prej in nikoli kasneje v Celje ni prišlo toliko pomembnih akterjev političnega življenja. Zato lahko rečemo, da je Celje pomembno prispevalo k intelektualnemu in političnemu življenju v začetku devetdesetih let,« je na predstavitvi knjige dejal Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je skupaj z Zgodovinskim arhivom Celje podprl njeno izdajo.  

Čeprav je do veselega decembra še skoraj mesec in pol, se v Mestni občini Celje že pripravljajo na praznično okrasitev mesta. Mestno jedro in ulice bodo tudi letos okrasili s smrekami, ki jih bodo podarili občani.

Ob podpori dobrih ljudi spet zaživeli O žalostni zgodbi tričlanske družine s Stranic smo že pisali. Tokrat lahko pišemo o njenem srečnem koncu. Usoda družine Dolar se je konec lanskega leta dotaknila mnogih. Čeprav so že pred tem številne organizacije vedele, da živijo oče Slavko, mama Cvetka in njun najstniški sin Jože v izjemno slabih pogojih, se je pri načrtovanju obnove skromnega doma vselej zataknilo pri denarju. Dokler niso v življenje družine posegle članice Lions kluba Konjice Vita. Ob podpori prijateljskih dobrodelnih klubov in številnih dobrih ljudi so v nekaj mesecih zagotovile dovolj denarja za obnovo dotrajane in zaradi požara načete tristo let stare hiše. Skromna in srčna družina se je tako konec prejšnjega tedna vselila v povsem prenovljen dom.  

Včeraj, nekaj minut po 19. uri, je zagorelo v Gajih v Trnovljah pri Celju. Požar je izbruhnil na območju podjetja za zbiranje odpadkov Dinos. Po do zdaj znanih podatkih je zagorelo v mlinu za mletje odpadkov. (SŠol)

Celjska poslanka Janja Sluga je v zakonodajni postopek ponovno vložila zakon o sanaciji Celjske kotline. Dopolnjen predlog zakona prinaša več sprememb, med drugim, da bi moral sredstva za sanacijo zagotoviti onesnaževalec.

Kučan, Janković, Aksentijević in drugi so se poslovili od od Ljuba Bavcona. V 97. letu starosti je umrl dr. Ljubo Bavcon, strokovnjak za kazensko pravo, rojen 19. maja 1924 v Ljubljani. Pogrebna slovesnost s partizanskimi prapori, prepevanjem partizanskih pesmi in z govoroma predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijanom Križmanom ter dr. Alenke Šelih v imenu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je bila 14. oktobra na Pokopališču Žale, kjer so se od zaslužnega profesorja in častnega občana ljubljanske mestne občine poslovili predvsem njegovi stanovski kolegi.

Epidemija je na glavo postavila marsikateri del našega življenja. Še posebej so to občutili tisti, ki so kakorkoli povezani s turizmom. Med njimi je zagotovo Celjanka Urša Sreš. Priljubljena turistična vodnica, ki je že pred leti ustanovila svojo turistično agencijo UI, je z začetkom »korone« le nemočno opazovala, kako iz dneva v dan njene stranke odpovedujejo rezervirana potovanja. A ker pri delu, ki ga opravlja, nadvse uživa, ni sedela križem rok. Če je bila pred tem v prvi vrsti usmerjana v potovanja po Evropi, je po novem našla priložnosti v lokalnem okolju. S pomočjo Slovenske turistične organizacije, ki je zagotovila denar za brezplačna vodenja, se je posvetila vodenju po Celju in naletela na zelo dober odziv. Zadnja novost je praznovanje rojstnega dne na celjskem Starem gradu, kjer se s slavljencem in povabljenci s časovnim strojem poda v daljno preteklost.

Enajst kandidatov v boju za naslov Zveza slovenske podeželske mladine s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) v oktobru organizira 13. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet – kmetica 2021. Namena prireditve sta podpiranje inovativnost med mladimi s področja kmetijstva, gozdarstva ali ribištva ter spodbujanje prenosa znanja. Med 11 kandidati, ki se potegujejo za naziv, sta tudi dva predstavnika iz naše regije.  

Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič o 170 letih neprekinjenega delovanja založbe Slovenski jezik in slovenska knjiga nista nekaj samoumevnega, zanju so si morali naši predniki močno prizadevati. Mohorjeva družba, katere naslednica je Celjska Mohorjeva družba, je že pred 170 leti ocenila, da lahko slovenski jezik širi oziroma ohrani le, če širokim ljudskim množicam ponudi knjige. Mohorjeva družba je bila leta 1851 ustanovljena kot knjižno društvo in kot najstarejša knjižna ustanova je navadila Slovence brati. Družba je širila narodno zavest in obzorje.  

V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je na ogled interaktivna razstava, na kateri sta podrobneje predstavljena življenje in literarno delo konjiške meščanske družine Rudolf. Ugledna meščanska družina s šestimi otroki (oče Ivan, mama Josipina in otroci Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko) je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vsi njeni člani so bili visoko izobraženi in narodno zavedni. Največji pečat so pustili v literarnem ustvarjanju.

Ujeta v svobodi je izpoved Celjanke, ki zaradi ukinjenih letov ob začetku svetovne pandemije ostane ujeta na Salomonovih otokih. Sama se znajde v tropskem raju, med neznanimi ljudmi in njihovimi običaji. Prepuščena je svoji iznajdljivosti. Z izostrenim pogledom in veščim peresom novinarke v knjigi s potopisno natančnostjo bralce popelje na odisejado po Avstraliji, Havajih, Fidžiju, Salomonovih otokih. A njena pot ni le fizično potovanje od točke a do točke b, je tudi precej pomembnejše potovanje do globine svojega jaza.  

  Šolski center Šentjur, ki dijake in študente izobražuje z znanji s področja prehranske verige, v letošnjem letu obeležuje 111 let delovanja. Jubilej je obeležil s slovesnostjo v Ipavčevem kulturnem centru, kjer je direktor mag. Branko Šket iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejel zahvalo za uspešno delo.  

Vlada je na včerajšnji seji za novo državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade imenovala Polono Rifelj. Mandat bo nastopila z 20. oktobrom.  

Potem, ko so ljudje postajali vse bolj nejevoljni zaradi vsakodnevnih prometnih zamaškov na Ljubljanski cesti in v Čopovi ulici, in ko so stanovalci grozili tudi z zaporo ceste, so odgovorni sklenili, da se v Medlogu umakne popolna zapora.    

Včeraj, nekaj pred 14. uro, se je v enem izmed podjetij v Žalcu zgodila tragična nesreča, v kateri je umrl 44-letni delavec.

  V primerjavi z lanskim letom se je število otrok, ki jih starši šolajo na domu, več kot podvojilo. Če so starši pred leti takšno izbiro izobraževanja za svoje potomce izbrali zaradi izjemnih zdravstvenih okoliščin ali ker so bili dolgo časa odsotni zaradi službenih potovanj, so v zadnjem obdobju med razlogi tudi okoliščine, povezane z epidemijo koronavirusa. Si starši zaradi tega nakopljejo več dela ali se želijo obremenitvam izogniti? Kaj o delu doma naposled pokažejo izpiti? In ali je v družinskem okolju možno poskrbeti za dovolj dobro socializacijo ter kaj se z njo v zadnjem času dogaja pod šolsko streho?  

Po različnih zapletih pri tehničnih in birokratskih postopkih Ministrstvo za okolje in prostor nadaljuje sanacijo onesnažene zemljine vrtcev v Mestni občini Celje. Potem ko so bili v letih 2019 in 2020 sanirani štirje vrtci, je letos in prihodnje leto predvidena sanacija treh, in sicer enot Center Vrtca Tončke Čečeve, Iskrica Vrtca Zarja in Luna Vrtca Anice Černejeve. Hkrati bodo obnovili tudi otroško igrišče ob Savinji.

V Celju bo od jutri, 13. oktobra, še ena zapora prometa. Zaradi del bo namreč na 100 metrov dolgem odseku Levstikove ulice od Gimnazije Celje - Center do križišča z Vrunčevo ulico polovična zapora. Ulica bo prevozna iz smeri centra mesta proti avtobusni postaji, za tiste, ki se bodo pripeljali iz smeri avtobusne postaje, pa bo urejen obvoz po Vrunčevi, Oblakovi in Kersnikovi ulici, pojasnjujejo v Mestni občini Celje. Predvidoma 27. oktobra pa bodo v Levstikovi ulici uvedli popolno zaporo prometa, ki bo veljala dva tedna.

Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda velja za najstarejšo v velenjski občini. Svečano so jo odprli na dan mladosti, 25. maja, leta 1960, ko se je začela pisati nova čudovita zgodba znanja, radosti in otroškega veselja. Epidemija je lani sicer preprečila veliko praznovanje, a ni ustavila kreativnega ustvarjanja. V počastitev visokega jubileja so učitelji in učenci pripravili svojevrstno avtorsko čestitko. Jutri, v torek, vabijo na večer glasbe, plesa in mladostniške norosti.  

Rado Pezdir razgalja sprego politike, kriminala in gospodarstva, ki je skoraj pripeljala do kolapsa države. Ekonomist dr. Rado Pezdir je prejšnji teden predstavil svojo novo knjigo »Vzporedni mehanizem globoke države«. O vsebini obsežnega dela je spregovoril v velikem intervjuju za Reporter.