Če nekatera dekleta brezupno sanjajo o tem, da bi se lahko sprehodila po modnih brveh ali se kot model pojavljala na modnih revijah in v reklamnih oglasih, se drugim po spletu naključij zgodi vse to, ne da bi se za to posebej trudila. Visokoraslo modrooko in svetlolaso Saro Očko je sredi Ljubljane lani februarja opazil direktor agencije IM studio model agency Croatia, jo vprašal, ali je kdaj razmišljala o delu modela, ter ji ponudil sodelovanje. »Bila sem šokirana, saj o tem prej nisem razmišljala. A ker rada poskusim kaj novega, sem pristala,« pravi Sara, ki se letos preizkuša tudi v izboru za mis Slovenije.
Iz Gledališča Celje so sporočili pretresljivo novico, da je včeraj v popoldanskih urah umrl član njihovega ansambla, sodelavec in prijatelj, dramski igralec Igor Žužek. Občinstvo njegove zadnje vloge, v predstavi Tista o bolhah, premiero katere je preprečila karantena, žal ne bo moglo videti.
V številnih krajih v tem času že nameščajo praznično razsvetljavo in pripravljajo program za decembrsko dogajanje, čeprav je njegova izvedba v tem trenutku še precej negotova. Sredi priprav programa na letošnje decembrsko dogajanje so tudi v Zavodu Celeia Celje.
Na podlagi sprememb odloka o načrtu za kakovost zraka na območju mestne občne, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji, bo za uveljavitev dodatnih ukrepov za izboljšanje zraka namenjenih približno 25 milijonov evrov. Celjska občina namreč spada med območja, kjer so mejne vrednosti koncentracij za delce (PM10) presežene, zato država in občina uresničujeta številne ukrepe, ki dajejo dobre rezultate.
Obsežne infrastrukturne državne investicije v občini Laško vidno napredujejo in se počasi približujejo koncu. Gre za gradnjo novega mostu čez Savinjo v Marija Gradcu ter za obnovo železniške proge in postaje v Rimskih Toplicah ter s tem povezane cestne infrastrukture v smeri proti Jurkloštru.
Celjski kriminalisti so ovadili in pridržali 44-letnega Celjana zaradi več nasilnih kaznivih dejanj, zasegli pa so mu tudi drogo. Moškemu so odvzeli prostost, preiskovalni sodnik pa je zanj po zaslišanju odredil tudi pripor.
Da bi povečala lokalno samooskrbo, spodbudila trajnostni gastronomski turizem in ohranila bogato kulinarično dediščino območja, je Občina Laško s partnerji – Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje, Stikom Laško in Thermano Laško – v minulih letih razvila ter uveljavila kolektivno blagovno znamko (KBZ) Okusiti Laško. Nastala je v okviru evropskega projekta Okusiti raznolikost podeželja. Z vzpostavljenim certifikacijskim sistemom po modelu Izvorno slovensko omogoča destinaciji in njenim ponudnikom večjo prepoznavnost na trgu, medtem ko kupcu in turistu jamči pristnost in kakovost izdelka ter storitve. Do zdaj so certifikat kakovosti KBZ Okusiti Laško prejeli prehranski pridelki in izdelki, rokodelski izdelki ter jedi in pijače.
Teden domačega filma (TDF) je bil v preteklosti zagotovo največji in najodmevnejši projekt Novega tednika in Radia Celje oziroma medijske hiše NT&RC. Ta imenitna večdnevna kulturna prireditev, ki je prikazovala najnovejšo in najboljšo filmsko produkcijo v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, je bila pravi praznik sedme umetnosti. V času svojega obstoja (1973–1989) je v svojih najboljših letih TDF v celjske kinematografe (takrat so bili kar trije) zvabil tudi do 40 tisoč obiskovalcev. V Celje je privabil tudi filmsko stroko in srenjo nekdanje skupne države ter vzbudil veliko zanimanje medijev.
Tradicionalni pogovor ob Občine Laško je bil z županom Francem Zdolškom narejen v času, ko je vlada drugič razglasila epidemijo in ponovno zaostrila ukrepe, da bi zaustavila širjenje virusa. V Občini Laško so aktivirali štab civilne zaščite, a na podlagi izkušnje iz prvega vala še niso sprejemali dodatnih ukrepov.
redi oktobra je pri založbi Primus izšel mladinski roman Presneti deveti, prvenec Darje Arh Centrih, učiteljice v OŠ Ljubečna, ki je doslej objavljala le krajše zgodbe in dramska besedila. Roman je sijajen preplet precej običajnih situacij v življenju devetošolcev, kot sta recimo vprašanji, s kom bo kdo plesal na valeti in kdo je komu všeč, kot tudi globljih in težavnejših trenutkov, kot so ločitev staršev in pasti na spletu. Roman nas na zanimiv način pouči, da ni vse zlato, kar se sveti, in da sta zaupanje ter resnica še vedno temelj vsakega pravega odnosa.Virov, iz katerih je črpala snov za roman, ji kot učiteljici, mami dveh najstnikov in ženi seveda ne manjka. »Osrednji liki, učenci, starši in učitelji, so zasnovani iz časa, ko sem sama hodila v šolo, nekaj jih je iz pripovedovanj mojih otrok o tem, kaj se dogaja v njunih šolah, nekaj seveda tudi iz različnih prigod v šoli, kjer poučujem,« razkriva avtorica, ki se dobro zaveda razlik, prisotnih v življenju štirinajstletnika v času, ko je bila sama v teh letih, in danes.»Če primerjam štirinajstletnike v obdobju, ko sem bila sama v zadnjem, takrat še osmem razredu osnovne šole, in današnje devetošolce, sta ključni razliki računalnik in mobilni telefon. Naša generacija takrat ni bila vajena biti ves čas v stiku. Resda smo se tu in tam slišali po navadnem telefonu, tistem z vrvico, vendar popoldne nikoli nisem bila toliko v stiku s sošolci, kot sta moja hči in sin. Odraščala sem na Grobelnem in sem bila v takratni generaciji osmošolcev edina iz kraja, ki sem takrat obiskovala osnovno šolo v Šmarju pri Jelšah. Prav tako do prvega letnika srednje šole sploh nismo imeli računalnika, kaj šele interneta, zato se nam o spletnih pasteh ni niti sanjalo,« našteva in opozarja še na »pametni« telefon, ki ga prav tako ni imela, kar pomeni, da je bilo fotografiranja in izsiljevanja s fotografijami veliko manj, kot se to dogaja danes. A priznava, da vendarle obstaja veliko stvari, ki so si zelo podobne. »Pomagali smo si, če komu ni šlo, bili smo zaljubljeni, imeli smo težave z učitelji, nekateri učenci so se raje učili kot drugi. Vse to je bilo takrat in je še danes.«
Foto: SHERPA
Še do 18. novembra bo v javni razgrnitvi predlog občinskega prostorskega načrta (OPPN) Dečkovo naselje za DN-5-1, ki predvideva gradnjo večstanovanjske stavbe s 46 tržnimi stanovanjskimi enotami, kletno garažo s 56 parkirnimi mesti in 16 zunanjimi parkirnimi površinami ter ostalo pripadajočo infrastrukturo (odlaganje odpadkov, kolesarnica, zelenice, drevje …). Gre za območje nekdanjega vrtca ob Drapšinovi ulici, ki je že desetletje nepozidano. Zadnji dan javne razgrnitve je v prostorih MOC predvidena tudi javna obravnava OPPN. V MOC so povedali, da jo nameravajo izvesti v skladu z veljavnimi ukrepi in priporočili NIJZ.
Tako kot vsa turistična podjetja so tudi v laški Thermani pričakovali, da jih po dobri poletni čaka še dobra jesenska sezona. A so morali zaradi ponovnega širjenja koronavirusa in novih vladnih ukrepov 24. oktobra ponovno zapreti celoten kompleks Thermana Park. Odprt je le hotel Zdravilišče Laško, ves čas nemoteno deluje tudi dom starejših. Najbrž so se prav zaradi ponovnega zaprtja v javnosti pojavile informacije, da v Thermani odpuščajo, pri čemer jih v podjetju zavračajo kot napačne.Namigi, da naj bi v Thermani v zadnjih dneh odpustili dvajset ljudi, torej ne držijo. V podjetju pravijo, da so od začetka krize v marcu do danes zaradi poslovnih razlogov odpovedali pogodbo o zaposlitvi devetim ljudem, ki so delali na različnih področjih. Kako bo z odpuščanjem v prihodnje, ne vedo, upajo, da takšen ukrep ne bo potreben. »Tako kot druga turistična podjetja se tudi pri nas srečujemo z izzivom, kako navkljub epidemiji, ki hromi naše delovanje na skoraj vseh področjih dela, ohranjati stabilnost delovnih mest,« pravijo v Thermani. Sprejeli so vrsto ukrepov, da bi čim bolj omilili negativne učinke trenutnih razmer. Med najpomembnejšimi, pravijo, je ukrep čakanja na delo na domu, v katerega je trenutno vključenih 133 zaposlenih. Ukinili so večino pogodbenega dela in dela preko študentskega servisa. Glede na dolgoročno napoved zmanjševanja obsega dela in predvideno zasedenost posameznih programov so do zdaj, torej v sedmih mesecih, odpustili devet ljudi. »Želimo si, da bi se razmere hitro spremenile in da takšni ukrepi ne bi bili več potrebni. Če bodo, bomo uporabili tako imenovane mehke načine odpuščanja, kot so morebitne predčasne upokojitve,« zatrjujejo v laškem zdravilišču.
Foto: SHERPA
Po šestih mesecih se v družbi Štore Steel vračajo v običajne tirnice, iz katerih jih je marca »vrgla« razglasitev pandemije, vendar so veliko težav pri poslovanju imeli še pred tem zaradi ohlajanja avtomobilske industrije, od katere so skoraj v celoti odvisni. Od prejšnjega meseca nihče od zaposlenih ni več doma na čakanju, z novembrom so v tovarni namesto 36-urnega spet uvedli normalen delovni teden. »Proizvodnja je povsem zasedena. Letošnji cilj – preživetje – smo izpolnili, kako bo prihodnje leto, je trenutno zelo težko napovedati,« pravi glavni direktor Jani Jurkošek.Štorska jeklarna je leto 2020 začela dobro, prve tri mesece je celo presegala načrte. Tudi za april je imela dovolj naročil, a se je potem zgodila razglasitev pandemije. Kupci so približno 30 odstotkov svojih naročil prestavili in 25. aprila so v tovarni prvič ustavili proizvodnjo. Od takrat so delali samo toliko, kolikor je bilo naročil. Bilo pa jih je kar 50 odstotkov manj kot običajno. V maju, juniju in juliju so zato delali le polovico meseca. Takšno stanje se je odrazilo v poslovnih rezultatih. Do aprila je podjetje še poslovalo z dobičkom, maj in junij pa sta bila tako slaba, da je ob koncu prvega polletja zabeležilo malo manj kot 1,5 milijona evrov čiste izgube. Največji izziv zdravje zaposlenihAvgusta se je stanje naročil začelo izboljševati, pravi Jani Jurkošek, in v tem mesecu so glede na lanski avgust delali že z 80-odstotno zmogljivostjo. Nato je začelo prihajati še več naročil, tako da so v tovarni za zadnjo četrtino leta povsem zasedeni. Največji izvozni trg štorske jeklarne je Nemčija, pomemben je tudi italijanski trg. V Sloveniji je njen pomemben kupec Unior, ki je prav tako odvisen od avtomobilske industrije in je sredi marca ustavil večino svoje proizvodnje. Samo zaradi upada naročil zreškega podjetja so v Štorah v prvi polovici leta imeli za 15 odstotkov nižjo količinsko prodajo. Od septembra prihajajo iz Uniorja spet normalna naročila.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Potem ko je vlada na petkovi dopisni seji spremenila odlok o začasni prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikom in med izjeme, za katere ta prepoved ne velja, uvrstila tudi knjižnice, so te od ponedeljka spet lahko odprte za uporabnike. Seveda ob pogoju, kot je navedeno v odloku in ki ga je mogoče smiselno uporabiti za knjižnice, da se uporabniku zagotovi gibanje na dvajsetih kvadratnih metrih. Če je prostor manjši od te površine, je omogočen vstop le enemu uporabniku.
Tadeja Vodovnik Plevnik je specialistka za vinarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor. Pod okriljem omenjene ustanove najrazličnejšim skupinam ljudi, od preprostih delavcev do doktorjev znanosti, pomaga, da pridelajo čim boljšo kapljico. »Zdravnica za vino«, kot je poenostavljeno opisala svoje delo, ne skriva zadovoljstva, da so tudi vina ljubiteljskih vinogradnikov iz leta v leto bolj kakovostna. A vinarjem manjka poslovne povezanosti, opozarja. »Imamo izredne vinogradniške lege in izjemne naravne danosti. Naša težava je, da smo preskromni in pretihi. Manjka nam povezovanja in predvsem samozavesti, tukaj lahko še ogromno napredujemo.«
Ta teden je v Gubčevi ulici v Celju zaživela že druga podzemna zbiralnica za odpadke v starem mestnem jedru. V sklopu eksperimentalne obnove Lilekove in Gubčeve ulice so bili v prostor umeščeni tudi podzemni zbiralniki za odpadke. Tako je bilo iz predprostorov, prehodov in javnih površin v mestnem jedru odstranjenih več kot sto različnih klasičnih zabojnikov.
Ljudje so se nekdaj držali reka, da je treba vinograd urediti na zemljišču, ki ga sonce še posebej rado obišče in kjer sneg najhitreje skopni. Takšni pogoji so tudi v Ponkvici, na meji med občinama Šmarje pri Jelšah in Šentjur, kjer družina Kolar na približno 400 metrih nadmorske višine obdeluje več kot 12 tisoč trt. Vinogradništvo ima tam že več kot 400-letno tradicijo, a svež veter v jadra mu daje prav mladi rod. 29-letni Uroš Kolar ceni modrost prednikov, a se ne boji biti drzen in poskusiti nekaj novega. »Korona« je sicer občutno oklestila prodajo vin, a ob preudarnem gospodarjenju verjame, da bo ponovno prišel čas za še večji razvoj vinogradov in kleti.
Poslanstvo Novega tednika je, da pri vsebinah namenja poudarek regionalnim in lokalnim temam. Kljub tej ključni usmeritvi je bil časopis večji del svojega izhajanja odprt tudi za teme in prispevke, ki so presegali ne le regionalne, marveč tudi državne meje. Tako so tudi potopisi stalnica in temu novinarskemu žanru je ob našem jubileju namenjen zgodovinski pregled pisanja Novega tednika. V prispevku objavljamo dele potopisov iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.
Knjižnica Laško s svojo enoto v Radečah sodeluje v projektu Posavske potujoče knjižnice, ki je zaživel pred kratkim. Kot je povedal Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, je Bralko, kot se imenuje Bibliobus, dobro sprejet med obiskovalci, pri čemer gre za uresničitev že dlje načrtovanega projekta, ki ga je laška knjižnica uresničila s partnerskimi knjižnicami v Posavju.
