Sistem izposoje koles Kolesce v laški občini deluje že vse od leta 2018. V tem času je doživel velik odziv in postal pomemben del trajnostne mobilnosti, pravijo v Občini Laško, kjer so zadovoljni, da se število uporabnikov iz leta v leto povečuje.
Vranski generali Vranarji so to nedeljo, 23. februarja, že tradicionalno prevzeli pustno oblast in v svojem slogu napovedali še eno izmed nepozabnih pustnih dogodivščin. Vranska županja Nataša Juhart je oblast in vodenje občine predala vranskim generalom Vranarjem. Dogodek je bil v znamenju smeha, zabave in vrhunskih gostov, med katerimi sta bila tudi predsednik vlade dr. Robert Golob in najpomembnejši svetovni par, Donald in Melania Trump. Prav oni so s svojim prihodom še dodatno poudarili pomembnost tega tradicionalnega dogodka.
Včeraj se je v 70-letu poslovil dolgoletni župan občine Vransko Franc Sušnik. Občino je vodil šest mandatov, vse od njene ustanovitve leta 1998 do 2022. Osem let je bil tudi poslanec v Državnem zboru RS. Za življenjsko delo v lokalni skupnosti mu je Občina Vransko leta 2023 podelila naziv častni občan.
Na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah bo do konca junija na ogled razstava o življenju in delu grofice Adelme Van de Vaya – velike humanitarke, zdravilke, jasnovidke, spiritistke, svetovljanke in medialne pisateljice, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja živela v takratnih Konjicah. Ker letos mineva sto let od njene smrti, so letošnje leto v konjiški občini razglasili za Adelmino leto. Avtorica razstave je mag. Aleksandra Boldin.
Čeprav je od katastrofalnega požara minilo že skoraj štiri mesece, je družina Knez iz Belovega pri Sedražu še vedno v šoku. A kanček veselja in optimizma se je le dotaknil njihovih src. Po 1. novembru lani, ko so Knezovi lahko le nemočni gledali, kako so ognjeni zublji goltali vse, kar je družina ustvarila v štiridestih letih, je v zadnjih dneh na pogorišču začel rasti nov kozolec. »Edini žarek upanja so dobri ljudje, ki nam nesebično pomagajo,« s hvaležnostjo pove Damjan Knez, ki še vedno ne more zadržati solza, ko beseda nanese na požar, ki mu je, kot pravi, v eni uri vzel več kot pol življenja.
Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Letos smo ga obeležili že desetič. Ob tej priložnosti so minuli konec tedna v Tehnoparku Celje že drugo leto zapored organizirali okroglo mizo na temo enakosti spolov na področju STEAM, ki zajema znanost, tehnologijo, inženirstvo ter umetnost in matematiko. Letošnji dogodek je nosil naslov Izzivi znanstvenic v Sloveniji. Na njem je izkušnje delilo pet znanstvenic iz različnih področij, med njimi tudi častna gostja dr. Borka Jerman Blažič, pionirka slovenskega interneta in prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije.
Občina obnavlja fasado tako imenovane stare šole v Lembergu. Naložba je ocenjena na približno 170 tisoč evrov, a bodo stroški zaradi potrebe po nekaterih dodatnih delih verjetno še nekoliko višji.
»Dogajanje po svetu nas opozarja, da se v zgodovini nismo dovolj naučili. Ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti še vedno umirajo številne nedolžne žrtve. Zato me zelo žalosti, da v trenutkih, kot je današnji, ko stojimo ob grobovih frankolovskih žrtev zločina na Stranicah, ljudje še vedno ne živijo v miru,« je na spominski slovesnosti poudarila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar in dodala, da morajo svoboda, mir, in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ostati naše temeljne vrednote, če želimo živeti v mirnem in urejenem svetu.
Družba Ernst in Yong (EY) Slovenija je izdala knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija. Med deset zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij je uvrstila tudi skupino Marovt iz Stranic. Družba EY je na dogodku ob izidu knjige podelila tudi nagrado odličnosti za družinsko podjetje, ki jo je prejelo podjetje Kronoterm z Gomilskega.
Telemachov umik štirih kanalov iz programske sheme dokazuje, da na domačem telekomunikacijskem trgu vlada divji zahod, ki ga ne ureja noben predpis. To daje operaterjem moč, da lahko sami odločajo o usodi nekega medija.
Nik Slemenšek je na čelu celjskih dijakov že tretje leto. Je predsednik in hkrati tudi pobudnik Dijaške skupnosti Celje, pod okrilje katere spada približno deset tisoč dijakov iz celotne regije. Že od začetka delovanja si prizadeva za tesno sodelovanje in povezovanje med dijaki in šolami. Le tako so lahko po njegovem mnenju dijaki še bolj slišani in enakovredni sogovorniki tako v šolskem, kot v lokalnem okolju. Nadvse prijeten sogovornik, ki besede izbira zelo premišljeno in odločno, je pogosto v ospredju tudi, ko v skupnosti javno zastopa interese celjskih dijakov. V začetku šolskega leta je tako javno opozarjal na težave z avtobusnimi prevozi, močno si prizadeva tudi za izboljšanje varnosti v celjskih šolah in dijaških domovih, prav tako za posodobitev šolskega sistema, ki je po njegovem mnenju v nekaterih pogledih nekoliko zastarel. Želi si, da bi mladi imeli še več priložnosti za dejavno udejstvovanje, hkrati bi bili gonilno sprememb v lokalnem okolju.
Celjski svetniki so se pred dnevi sestali na prvi letošnji seji. Nekaj več govora je bilo tokrat namenjenega (ne)urejenosti zaklonišč v občini Celje. Ta namreč niso vsa v lasti občine, ampak jih upravljajo ustanove, podjetja in tudi lastniki stanovanj. Vsa zaklonišča v Sloveniji, kar pomeni tudi v Celju, so do aprila pod drobnogledom inšpekcije. Bodo upravljavci kaznovani? (Simona Šolinič, foto: Andraž Purg)
Na štajerski avtocesti bosta v naslednjih mesecih potrpežljivost in dodatna previdnost v prometu še toliko bolj potrebni. V Družbi za avtoceste Republike Slovenije (Dars) napovedujejo, da bodo v začetku marca nadaljevali obnovitvena dela na odseku med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, ki so bila v zimskem obdobju začasno prekinjena. Obsežnejše prenove se bodo začele predvidoma konec marca, vozni pas v smeri Ljubljane bo zaprt do konca junija. Promet bo še bolj moten v poletnih mesecih letos in naslednje leto zaradi prenove obeh predorov in viaduktov. Čeprav Dars obvoz po vzporedni regionalki odsvetuje, analize kažejo, da se bo promet na njej povečal za 25 odstotkov. Kakšni ukrepi so predvideni v vojniški občini?
Policisti so med izvajanjem meritev hitrosti na Cesti v Laško obravnavali voznika začetnika, ki je pri omejitvi hitrosti 50 km/h, vozil s hitrostjo 86 km/h. Zoper voznika so podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Za prekršek sta predpisana globa v višini 500 evrov in izrek 7 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena za vse kategorije motornih vozil, ki jih poseduje. (SŠol, foto: Andraž Purg)
Na včerajšnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada RS projekt Sanacija vrtca Anice Černejeve, enote Sonce, v Celju uvrstila v načrt razvojnih programov za obdobje 2025-2028. Ocenjena vrednost sanacije znaša skoraj 700 tisoč evrov. Projekt bo zaključen do 31. 12. 2025. (SŠol, Pixabay)
V podjetju Unior so v proizvodnem programu Odkovki vpeljali robotizacijo obreza na kovaški liniji, s čimer so zmanjšali izpostavljenost delavcev fizično zahtevnemu in nevarnemu procesu ročnega obreza ter povečali stabilnost proizvodnje in učinkovitost celotne kovaške linije.
Za gradnjo male komunalne čistilne naprave za stanovanjske objekte lahko prebivalci velenjske občine prejmejo občinsko subvencijo v višini 1.500 evrov.
Skupina Atlantic Grupa obnavlja del polnilnice v Rogaški Slatini, kjer pijače polni od leta 1972. Prvi del obnove bo končan predvidoma letos maja. Celotna naložba, ki je vredna deset milijonov evrov, naj bi bila končana prihodnje leto.
Nagrado žlahtna komedija je prejela uprizoritev Tatovi podob kolektiva The Feminalz v produkciji Zavoda Emanat. Tehnoburlesko Tatovi podob zaznamuje igriva, tudi spogledljiva provokativnost in neverjetno kratek reakcijski čas na aktualne družbene nesmisle.
Šentjurčan Dejan Verhovšek se je po več kot 16 letih dela v enem od največjih kemičnih podjetij na Celjskem podal med zagonske podjetnike. Doktor kemije se je posvetil razvoju mobilne pirolizne enote, ki omogoča predelavo biomase v zanimive izdelke, kot sta biooglje in lesni kis. Njegova ideja se je na lanskem Startup generatorju, ki ga je organiziral Saša inkubator, uvrstila med enega od treh zmagovalnih projektov. S pomočjo nepovratnega denarja Mestne občine Velenje je načrte spremenil v izdelek, katerega delovanje predstavlja doma in v tujini. Prejema že prva naročila za izdelavo po meri izdelanih peči, domislil se je tudi že možnosti za nadgradnjo.
