Mestna občina Celje bo letos financirala več ključnih naložb za Poklicno gasilsko enoto Celje. Gasilci lahko pri svojem delu že uporabljajo nov plinski viličar in dva nizko dvižna baterijska viličarja, v uporabi pa je že tudi nova prenosna satelitska antena z intervencijskim Wi-Fi omrežjem. Ta omogoča vzpostavitev spletne povezave na oddaljenih ali težko dostopnih območjih. Gre za večjo učinkovitost oziroma koordinacijo med intervencijami, kar je še posebej pomembno v primeru naravnih nesreč, ko se pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč pogosto soočajo z motnjami v omrežju. Pomembno novo opremo bodo dobili tudi nekatera prostovoljna gasilska društva. (SŠol, foto: MOC)    

V občini Ljubno so se od 19. do 27. julija mudili mariborski študenti, ki so pomagali pri odpravljanju posledic lanskih avgustovskih poplav. Več kot 40 študentov je zavihalo rokave in poprijelo za lopate, kose ali kosilnice, krampe ter sekire in pomagalo tamkajšnjim prebivalcem. Brigadirji so pri čiščenju pomagali tudi na Rečici ob Savinji, na pomoč so priskočili tudi v Solčavi, kjer se je v nedavnem neurju sprožil zemeljski plaz. »Že 25 let je naš cilj, da pridemo pomagat krajanom, ki to potrebujejo,« je ob tem povedal vodja letošnje Študentske delovne brigade ŠOUM Uroš Vozlič in dodal, da je njihov trud vselej poplačan z zadovoljnimi obrazi domačinov.

Policisti Postaje prometne policije Celje so včeraj popoldne izvajali meritve hitrosti  v naselju Celje, iz smeri Žalca proti centru Celja.

Mineva leto od katastrofalnih poplav, a državljani, ki so jim narasle vode uničile dom, še vedno ne vedo, kje bodo lahko mirno živeli. Med najbolj prizadetimi so bile občine v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Vlada je župane zadolžila, naj najdejo primerna zemljišča za nadomestno gradnjo in jih komunalno opremijo. Nekateri so parcele že našli, a čakajo na soglasja vodovarstvene stroke. Župani so ogorčeni, ker se državna birokracija nerazumno dolgo obotavlja pri napovedani obnovi, v poplavah prizadeti občani pa so že mesece prepuščeni obupu in občutku nemoči. Pravijo, da ne zaupajo več nikomur.

Letos mineva trideset let, odkar so v podjetju Uniforest iz Latkove vasi začeli izdelovati gozdarske vitle. Do danes so zrasli v enega največjih proizvajalcev gozdarske mehanizacije v Sloveniji, ki je zelo dobro znan tudi v tujini, njegov razvoj pa se očitno še dolgo ne bo ustavil. Podjetje je namreč pred kratkim namenu predalo novo proizvodno halo in avtomatizirano skladišče ter proizvodnjo opremilo z visokotehnološkimi stroji. S tem si bo zagotovilo stabilno rast in še večjo konkurenčnost na trgu. Vrednost naložbe, za katero jim je država v okviru načrta za okrevanje in odpornost pred dvema letoma odobrila 2,8 milijona evrov nepovratnega denarja, v podjetju ocenjujejo na več kot 8 milijonov evrov.

»Osnovna človekova potreba je, da izrazi sebe, svoj notranji svet, prepreden z osebnimi oziroma intimnimi občutji in razmišljanji. Vsak najde svoj način izražanja,« je prepričan Celjan Đorđe Dimitrijević, ki je svoj izrazni kanal prepoznal v risanju in slikanju. »Spomnim se, kako sem že kot otrok z navdušenjem opazoval okolico in zanimive podrobnosti natančno prenašal v risbo. Začutil sem, da me to najbolj osrečuje in izpopolnjuje. In danes vem, da je to moja pot.« Ni se vpisal na akademijo za likovno umetnost, študiral je biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ves čas pa je na različne načine izpopolnjeval znanje in veščine risanja in slikanja ter v sebi vztrajno negoval vizijo, da bo nekoč odprl svoj atelje, v katerem bo tovrstno znanje prenašal na druge. Lani si je željo izpolnil, odprl je Atelje Ayin, prvi klasični atelje realizma v Celju.

Mestna občina Celje je začela prodajati komunalno urejena zemljišča, ki jih je na novo uredila v poslovni coni v Trnovljah. Prva dražba je bila uspešna le delno, saj je novega lastnika dobilo manjše zemljišče, ki meri malo manj kot 4.400 kvadratnih metrov. Naprodaj je bilo še eno, nekajkrat večje zemljišče, ki bo moralo na novega lastnika počakati do naslednje dražbe.

Nedeljsko popoldansko močno neurje v Logarski dolini je po dobrem tednu dni znova razdejalo območje pod slapom Rinka. Pristojni zato razmišljajo, da bodo pot do slapa prestavili drugam, dokler se struga Savinje na tem območju ne zaščiti in očisti, je za STA danes povedala županja Solčave Katarina Prelesnik. Po njenih besedah na tem območju namreč ne morejo imeti vsak teden bagerjev, s katerimi odstranjujejo nasuto kamenje iz struge.

Poletje je v polnem teku, prvi vročinski valovi pa že za nami. Ob visokih temperaturah, ki nas pogosto prisilijo v iskanje senčnega zavetja in osvežitve, se lahko pred vročino zatečemo tudi na katero izmed letnih kopališč na Savinjskem, ki ob kopanju nudijo tudi obilico drugih dejavnosti. Obiskali smo kopališča v Celju, Šentjurju, na Frankolovem, v Preboldu in Slovenskih Konjicah ter preverili, kaj vse ponujajo obiskovalcem, koliko je treba odšteti za kopanje in kako so do zdaj zadovoljni z obiskom. Na drugi strani pa smo obiskali še družino, ki se hladi kar v bazenu na svojem domačem vrtu.

Več kot 20 tisoč obiskovalcev se je v prvih dveh mesecih od odprtja Stolpa Kristal povzpelo na najvišjo stavbo v državi. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič pravi, da ga ta številka navdaja z optimizmom. Predstavlja namreč več kot polovico predvidenega obiska, ki ga je občina za najnovejšo turistično znamenitost načrtovala do konca letošnjega leta. Čeprav je na stolpu veliko možnosti za doživetja, občina načrtuje še dodatne vsebine.  

Ob dolgem seznamu društev in organizacij, kamor je vključen, se marsikdo verjetno vpraša, kako vse to zmore. Slatinčan Boris Führer pravi, da sta ga starša že v mladih letih navajala na sodelovanje v skupnosti. »Učila sta me, da je treba kdaj kaj narediti tudi za druge, ne le zase. Temu sledim vse življenje.« Dolgoletni podžupan Občine Rogaška Slatina je svojo politično kariero gradil postopoma, od vključenosti v krajevno skupnost do sodelovanja v občinskem svetu. Ker mu je pri srcu skrb za etnološko dediščino, je ustanovni član Kluba prijateljev Juneževe domačije. Čeprav ne igra nobenega glasbila, je že več kot dve desetletji dejaven tudi v vrstah Pihalnega orkestra Rogaška.  

Ko človek presedla z gradbeništva, ki danes velja za zelo donosen posel, in z izdelovanja unikatnih in priljubljenih jadrnic, na umetnost, potem je jasno, da je slednja del njegovega poslanstva. Čeprav z umetnostjo danes na žalost ne moreš preživeti tako, kot bi si želel, pravi Ciril Hočevar. Njegovi kiparski izdelki so vrhunski, iz njih je mogoče razbrati izjemne zgodbe o ljudeh, zgodovini in ljubezni do kiparstva, ki jo Hočevar premore v veliki meri. Je priznan slovenski kipar in tudi prejemnik številnih priznanj ter plakete Janka Kača, ki jo Občina Prebold podeljuje za dolgoletno in prizadevno udejstvovanje na kulturnem področju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Mnoga vprašanja, povezana s prodajo šentjurske Kee hrvaški trgovski verigi Studenc, bodo, kot kaže, še nekaj časa ostala brez odgovorov. Na našo prošnjo, naj pojasnijo še nekaj podrobnosti, povezanih s poslovanjem po prevzemu, so namreč iz Šentjurja sporočili, da bodo javnost o vsem obvestili šele potem, ko bo agencija za varstvo konkurence zaključila postopek presojanja in odločila, ali je prevzem slovenskega podjetja skladen s pravili konkurence. To pa lahko traja več mesecev.

  Septembra bodo namenu predane številne nove kolesarske povezave, ki povezujejo kraje na Celjskem. Gradnja državne kolesarske povezave na odseku Tekačevo–Podplat, ki jo je v občini Rogaška Slatina naročila Direkcija RS za infrastrukturo, pa še vedno ni končana.  

Po izvedenih dveh javnih razpravah, kjer so Celjani in Celjanke podajali svoja mnenja o prometnih izzivih in rešitvah, Mestna občina Celje nadaljuje s pripravo Celostne prometne strategije. V novi fazi lahko občani odslej svoje predloge in opažene prometne izzive enostavno vpišejo v interaktivni zemljevid. (SŠol, Foto: Pixabay)

V minulih dneh so v starem mestnem jedru namestili nove usmerjevalne table, ki obiskovalce vodijo do pomembnih kulturnih in turističnih objektov, naravnih znamenitosti in drugih pomembnejših stavb v Celju.

Policija je v prvem polletju letošnjega leta obravnavala 21.243 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je bilo teh lani v istem času 20.555. Najpogosteje so obravnavali državljane Sirije, ki jih je bilo kar desetkrat več kot leto prej in predstavljajo več kot tretjino vseh primerov.

  »To so bili najlepši časi v moji mladosti,« je pred časom bralec komentiral prispevek Novega tednika o tem, da so v Šentjurju porušili klub B-52, saj so tam predvidena stanovanja. Ste tudi vi nekoč ob koncih tedna »žurali« v diskotekah Casablanca, Jungle, Evergreen, Tarantela in še kje? Prostori, kjer so ljudje nekoč preplesali noč, danes samevajo ali dobivajo nove vsebine, mi pa smo poiskali ljudi, ki so nekoč soustvarjali utrip diskotek na Celjskem. Eden od njih je Sandi Križanič iz Maribora, ki je kar šest let kot didžej skrbel za glasbo v znani celjski diskoteki Casablanca.    

Mestna občina Celje bo na območju prehoda za pešce pri Plečnikovem vogalu v Cankarjevi ulici v Celju obnovila tlake. Kamniti tlak je v slabem stanju, dela pa želijo zaključiti ob začetku novega šolskega leta. (SŠol, Foto: MOC)