Te dni odmeva cena zdravljenja covidnih bolnikov in da bolnišnice dobijo za to visoke zneske. Od 8 tisoč do 46 tisoč evrov, odvisno od bolezenskega stanja bolnika. Popolnoma razumljivo je, da vsak bolnik stane. Treba je razumeti, da so bolnišnice morale svoje delo popolnoma reorganizirati, povečati število oddelkov, urediti ekipe za kar dve urgenci, vmes so zbolevali tudi zaposleni, kar je pomenilo še dodatne obremenitve. A samo za primerjavo: domovi za starejše so za stanovalce s težjim potekom bolezni, ki potrebujejo kisik, infuzijo, antibiotike in protivnetna zdravila v obliki injekcij, od zdravstvene blagajne v povprečju do 1. januarja prejeli 76,08 evra na dan, po tem datumu prejemajo 81,15 evra na dan. (SIMONA ŠOLINIČ)

Svetniki Občine Šoštanj so na današnji seji poslušali argumente za in proti sosežigu predelanih odpadkov ali SRF goriva v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Po štirih urah in pol so projekt sosežiga soglasno zavrnili.  

  Pošta Slovenije je z namenom obeležitve 200. obletnice rojstva in 150. obletnice smrti kartografa Blaža Kocena, ki se je rodil na Hotunju pri Ponikvi, izdala posebno znamko. Na pisemske ovojnice jo bo možno nalepiti od petka, 29. januarja.  

Celjski mladinski center (MCC) bo jutri ob 10h, v sodelovanju z Mestno občino Celje in Mladinskim svetom Celje, pripravil prvega v nizu dveh javnih posvetovanj o oblikovanju novega lokalnega programa za mlade v celjski občini v letih 2021-2026, z naslovom Mladi so Celje. Drugo javno posvetovanje bo 4. februarja ob istem času, obe pa bosta izvedeni na spletu.

Potem ko je še včeraj vse do popoldneva vladala negotovost, ali se bodo danes učenci prvih treh razredov osnovnih šol res lahko vrnili v učilnice, malčki pa v vrtce, je nazadnje prevladalo mnenje stroke. Ta je ocenila, da se kljub odkritemu angleškemu sevu novega koronavirusa otroci lahko vrnejo v šolske klopi v devetih slovenskih regijah, tudi v Savinjski regiji. Na teh območjih so odprli tudi vrtce. Vsi ostali učenci, dijaki in študenti ostajajo še vedno doma in se šolajo na daljavo.      

  Bistrica ob Sotli je na meji med posavsko in savinjsko statistično regijo. Tamkajšnji župan Franjo Debelak želi, da se občani sami odločijo, v katero pokrajino želijo biti uvrščeni, še preden bo o pokrajinski zakonodaji odločal državni zbor. Predlog omenjene zakonodaje omenjeno občino sicer uvršča v Zasavsko-posavsko pokrajino.  

Po Sloveniji danes poteka množično testiranje učiteljev in drugih zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja. Zaenkrat je predvideno, da se učitelji jutri v šole vračajo skupaj z učenci prvih treh razredov. Pripravljajo se tudi v vrtcih.

Policisti so v petek dopoldne na avtocesti obravnavali 20-letnega romunskegavoznika osebnega vozila, ki je na avtocestnem viaduktu Slatina pri omejitvi hitrosti100 km/h vozil 172 km/h. V takojšnjem postopku mu je sodnica izrekla 1.200 € globe in 9 kazenskih točk. V soboto popoldne pa so na Bežigrajski cesti v Celju obravnavali še voznika, ki je pri dovoljeni hitrosti 50 km/h, vozil 111 km/h. 24-letnemu kršitelju so začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Predpisana globa za prekršek znaša 1.200 evrov in 18 kazenskih točk.

  »O, Janez, kam pa bežiš, a v drugo občino želiš, kaj pa tam imaš, službo ali kakšno drugo laž?« Tako se glasi verz v eni od pesmi Simone Gobec. Ta si je v času epidemije ob prvem valu koronavirusa zadala izziv, da bo vsak dan spisala nekaj poezije. V rime je ujela popotovanja med kuhinjo in dnevno sobo, različne oblike kratkočasenja, ki so se nas prijele lani spomladi, in sicer od peke kruha, čiščenja stanovanja do nenadne vrtnarske strasti. Ker meni, da je treba v težkih časih ostati pozitiven, je vse skupaj začinila z zvrhano mero humorja.  

Pandemija piše svojstvene osebne zgodbe. Na svojo bo morda nekoč kot na anekdoto pogledala Rina Pleteršek, mlada Laščanka (1996), ki jo je pred približno dvema letoma življenjska pot zanesla v Sibirijo, v daljni Jekaterinburg, kjer na državnem gledališkem inštitutu študira dramsko igro. Kot mnogi drugi slovenski državljani se je tudi Rina ob začetku pandemije lani vrnila domov, zdaj pa si prizadeva, da bi spet uspešno obvladala zapleteno rusko birokratsko kolesje ter logistične ovire, ki jih je po svetu povzročil koronavirus, in da bi se čim prej vrnila v Sibirijo in nadaljevala študij.

Bi zaigrali s kartami, ki imajo namesto običajnih likov risbe 26 žensk z nenavadnimi meni: Črna kraljica, Dvakrat obsojena, Požiralka bankovcev, Trdna kot skala, Knjiga spomina, Plesna korenina, Zlate roke, Skrivnost v klobuku …? Zakaj pa ne! Z njimi je mogoče igrati vse igre, za katere je treba imeti francoski komplet 52 igralnih kart z jokerjema, le da je s temi mogoče odkrivati še vrsto zanimivosti, povezanih z ženskami, ki so nekoč zaznamovale Celje, in s tistimi, ki še vedno puščajo sledi v mestu s svojim delovanjem.

V Gledališču Celje, ki tako kot druga gledališča zaradi ukrepov še vedno ne sme uprizarjati predstav za obiskovalce, so včeraj še z drugo interno premiero zaključili študij dela Johnne Adams Gorazdov vozel v režiji Ajde Valcl. Gre za dramo o nekaterih ključnih vprašanjih in aktualnih problemih šolskega sistema, odgovornosti učiteljskega poklica, svobodi izražanja, pravicah in dolžnostih učiteljev, staršev in učencev, ki sodijo med najbolj pereča vprašanja današnje družbe v tem vedno bolj kaotičnem svetu. Ob interni premieri dela sodobne ameriške pisateljice so v Gledališču Celje pripravili tudi zoom pogovor o problematiki predstave Gorazdov vozel.

Skladno z zadnjim vladnim odlokom nekatere kulturne ustanove, muzeji, galerije in knjižnice, znova lahko odprejo svoja vrata za obiskovalce. Muzej novejše zgodovine Celje jih bo sprejele že danes, Pokrajinski muzej Celje pa od torka, 26. januarja. Prihodnji teden v bo svoja kulturna prizorišča odprl tudi Zavod Celeia Celje. V Osrednji knjižnici Celje pa so se odločili, da tudi od danes naprej še vedno nadaljujejo s storitvijo brezstične izposoje gradiva.

V skladu z rahljanjem omejitvenih ukrepov in vladnim odlokom bodo v torek, 26. januarja znova odprla vrata vse enote Vrtca Laško, ki bodo delovale po ustaljenem poslovnem času, razen enot Laško in Debro, ki bosta odprti do 16. ure. Do nadaljnjega pa ne bo deloval popoldanski oddelek v enoti Laško. Sicer pa je ravnateljica Vrtca Laško, Jerica Laznik Mokotar, podrobneje pojasnila, kako so v Vrtcu Laško od 26. oktobra delovali v omejenem obsegu in zagotavljali nujno varstvo za vse otroke, katerih starši so zaposleni in so potrebovali varstvo za svojega otroka. (O zagotavljanju nujnega varstva v vrtcih v naši regiji smo sicer pripravili Našo temo v zadnji številki tiskane izdaje Novega tednika)  

Na Krekovem trgu v Celju je od danes na ogled razstava Jože Jože Plečnik in Praga, ki predstavlja pomembno poglavje ustvarjanja in življenja slovitega slovenskega arhitekta. Jože Plečnik (1872-1957) se je namreč s svojimi izjemnimi deli neizbrisno zapisal tudi v zgodovine Prage in češke arhitekture. Razstavo si je ob obisku v Celju ogledal tudi veleposlanik Češke republike v Sloveniji, Juraj Chmiel.

Potencial Braslovškega jezera se je končno začel prebujati. Tamkajšnja občina je v sodelovanju z domačim turističnim društvom do zdaj večkrat poskrbela za manjše izboljšave okolice tega skritega bisera pod Dobrovljami, a celovitejše obnove se ni nikoli lotila. Projekt Doživljaj narave, s katerim je občina v sodelovanju s projektnimi partnerji uspešno pridobila nepovratni denar, letošnjo zimo prinaša obnovo lesene ploščadi in jezerske brežine.

Prve dni v letu zaznamovale vrste pred bančnimi poslovalnicami   Prenos strank nekdanje Abanke na informacijske platforme Nove KBM je bil še zadnji korak v procesu združevanja obeh bank, ki se je začel februarja lani, potem ko je Nova KMB postala 100-odstotna lastnica Abanke. Slednja se je leta 2015 že združila z Banko Celje. Postopek prehoda strank in njihovih računov so v Novi KBM skrbno načrtovali, kot pravijo, so ga izpeljali po načrtih in v predvidenem časovnem okviru. A nekaj težav in nevšečnosti ob prenosu približno 400 tisoč strank je vendarle bilo. Nekateri komitenti so tarnali nad nedelovanjem plačilnih kartic, pred poslovalnicami na Celjskem so se v prvih dneh novega leta vile dolge kolone.  

V devetih od dvanajstih regij se bodo prihodnji teden odprla vrata vrtcev. Zagotovo so si najbolj oddahnili mladi starši, ki so v zadnjih mesecih le s težavo krmilili med vsemi službenimi obveznostmi in varstvom malčkov. »Varstvo triletnika, služba, gospodinjska opravila … Dan bi moral imeti še nekaj ur več, da bi vsaj približno zmogla postoriti vse,« nam je potožila mlada mamica samohranilka iz Celja, ki se je v začetku letošnjega leta odločila, torej še pred uradnim odprtjem, da bo njen sin začel ponovno obiskovati vrtec. Kot kažejo podatki, je bilo takšnih primerov vedno več. V nujnem varstvu je bilo že 28 odstotkov vrtčevskih otrok.

»V letu 2021 pričakujemo glede na aktualne razmere še kar nekaj prilagajanja, ko gre za dogovarjanje z ustvarjalci arhivskega gradiva in dostop do gradiva, kar je bila praksa tudi v minulem letu. Vpisovanje, urejanje in digitalizacijo arhivskega gradiva nemoteno izvajamo že ves čas ne glede na razmere. Sicer nas v letu 2021 čaka kar nekaj zanimivih razstavnih in založniških projektov,« je programski pogled na minulo in komaj začeto leto 2021 strnil dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje (ZAC).

Žičniške naprave na slovenskih smučiščih v skladu z zadnjim odlokom vlade spet že dva tedna ne obratujejo. Upravljavci smučišča so nad odločitvijo vlade presenečeni in razočarani, v združenju slovenskih žičničarjev od vlade zahtevajo natančnejše informacije o povrnitvi škode in več dialoga ter predhodnega obveščanja o prihodnjih ukrepih, ki zadevajo smučišča.