Konzorcij vseh enajstih slovenskih mestnih občin, med katerimi je tudi Celje, sodeluje v projektu EU Izziv 100 inteligentnih mest, potem ko je konzorcij bil uspešen na razpisu Evropske komisije. Cilj iniciative je vzpostaviti mrežo 100 inovativnih in pametnih mest, ki sodelujejo pri raziskovanju novih tehnologij in imajo cilj izboljšati kakovost življenja ter dela v mestu in zagotoviti trajnostno rast mesta.

Žalski policisti so včeraj opravili hišno preiskavo pri 31-letnem osumljencu z območja Prebolda, za katerega so pridobili podatke, da se ukvarja z gojenjem konoplje.

V Velenje že triindvajseto leto zapored prihaja Festival mladih kultur Kunigunda. Pod sloganom “Zdrava pamet, odprto srce” bo mesto preplavila bolj in manj nekonvencionalna kultura in popestrila zadnje dni poletja.

  Tudi hmeljarsko sezono krojil virus Tudi hmeljarji niso ubežali krempljem novega koronavirusa, ki je krojil predvsem začetek letošnje rastne sezone. Vremenske razmere so bile letos sicer precej ugodne, a žal padavine v zadnjih letih pogostokrat spremlja tudi toča, ki je predčasno oklestila in uničila kar nekaj hektarjev nasadov. Glede na vse našteto hmeljarski strokovnjaki ocenjujejo, da bo letošnja letina povprečna.  

V objemu gora, ob vonju gozdov, s pozdravom živali Letos poleti je veliko več Slovencev kot sicer vdihnilo svež zrak domačih planin. Čeprav je pomlad nakazovala, da bo pred turističnimi kmetijami težko leto, se je naposled obrnilo tako, da marsikje beležijo najboljši obisk v zadnjih letih. Tudi na Matkovem, kjer sicer goste sprejemajo že desetletja, se v teh dneh ustavi veliko ljudi. Zadnja leta je Matkova domačija vedno bolj prepoznana po odličnih izdelkih iz kozjega mleka. Hit letošnjega poletja je vsekakor domač sladoled. Seveda iz kozjega mleka.  

  Občina Šentjur se je odločila urediti kolesarsko povezavo od zdravstvenega doma do Osnovne šole Hruševec.  

Končno učilnice tudi za glasbeno šolo Eden večjih investicijskih projektov leta v Občini Braslovče je gradnja prizidka k osnovni šoli, za katerega si je občina prizadevala že dolgo. Župan Tomaž Žohar je pred dnevi z izbranim izvajalcem del, s podjetjem Remont, slavnostno podpisal približno milijon tristo tisoč evrov vredno pogodbo. Gradnja je predvidena do konca leta.  

Čeprav se je še spomladi nakazovalo, da bodo morali v Gorenju zaradi upada naročil množično odpuščati, se je, vsaj za zdaj, smer obrnila. Namesto odpuščanj lahko poročamo o zaposlovanju. To je vodstvo napovedalo že pred kolektivnim dopustom, kar so v sindikatu pozdravili.  

Potem ko je v začetku meseca po hudi bolezni umrl dolgoletni velenjski župan in državni svetnik Bojan Kontič, je bilo jasno, da bodo morali Velenjčani letos na volišča. Nadomestne županske volitve za obdobje do konca štiriletnega mandata bodo 11. oktobra. Občino bo do takrat vodil Peter Dermol, ki je Kontiča zaradi odsotnosti nadomeščal že od lanskega aprila.  

Občani Bistrice ob Sotli podpisujejo peticijo proti ukinitvi edinega bankomata v občini.A to ni edina izguba v zadnjih letih. Ostali so tudi že brez banke in nekaterih drugih storitev.

Ujme in neurja, ki smo jih doživljali v minulih dneh in so na Celjskem pustili kar hude posledice, so dobra iztočnica, da se spomnimo katastrofalnih poplav, ki so v minulem stoletju prizadele mesto ob Savinji. Glede na zgodovino teh naravnih nesreč prebivalci Celja in okolice ob vsakem močnem deževju, ko je to iz leta silovitejše, včasih že kar orkansko, trepetamo pred ponovitvijo katastrofalnih poplav. V zadnjih letih, po uveljavitvi protipoplavnih ukrepov v porečju Savinje na območju Celja, takšnih hudih posledic, kot so bile v zgodovini na srečo vendarle ni. Ker je bilo katastrofalnih poplav v Celju v preteklosti kar precej, jih bomo v rednem zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika predstavili v dveh delih.

Letošnji tretji pesniški festival Izrekanja bo glede na aktualne razmere povezane s koronavirusom minil v posebnih okoliščinah, kar bo za organizatorje tega zanimivega umetniškega projekta veliki izvedbeni izziv. Kljub vsem ukrepom in omejitvam, ki jih morajo upoštevati, pa jim je uspelo pripraviti vsebinsko zanimivo dogajanje, ki ga bo še posebej zaznamovalo poetično ustvarjanje mladih. 

  Vsi rezultati brisov, ki so bili minulo nedeljo odvzeti pri 33 zaposlenih Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, so negativni. Negativni so tudi brisi, ki so jih pri zaposlenih in stanovalcih odvzeli minulo soboto.  

Da je priljubljena pohodna pot v občini Laško, Pot na Hum, pred kratkim zmagala v spletnem glasovanju Turistične zveze Slovenije za naj tematsko pot v Sloveniji, je zagotovo lahko dober motiv za ponoven obisk te poti in za vzpon na hrib, ki se mogočno bohoti nad Laškim. A razlog za obisk je lahko tudi čisto vsakdanji – nekaj vedno koristnega gibanja ter uživanja v razgledih in naravi. Naša novinarska ekipa je združila kar vse naštete motive za pripravo poletne reportaže, za katero upam, da bo spodbudila tudi vas, da se boste odpravili na to zanimivo pohodno pot.

    Vsi rezultati brisov, ki so bili minulo nedeljo odvzeti pri 33 zaposlenih Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, so negativni. Negativni so bili tudi vsi brisi, ki so jih minulo soboto odvzeli pri 27 stanovalcih in šestih zaposlenih.        

Ob vsakem večjem nalivu v Celju se zdi, kot da se zgodba z zamašenimi ali nepretočnimi odtočnimi jaški in poplavljenimi dvorišči ter parkirišči ponavlja. Ne ljudje ne družba v celoti očitno nismo pripravljeni na spremembo, ki jo prinaša narava z vsakim novim letom. In odgovor na vprašanje, ali se ne da ničesar popraviti, je vedno podoben: »Padavine so bile ekstremne. Kanali preprosto niso mogli odvesti vse količine vode, ker je je bilo več, kot je zmogljivost naprav za odvod.« Kakšna je rešitev?

Mestna občina Celje je 28. julija zvečer, le nekaj ur pred iztekom roka, na višje sodišče poslala pritožbo na sklep, s katerim je okrožno sodišče izdalo soglasje k prodaji delnic šentjurske Meje. Prodajalec je celjski poslovni sistem PSZ v stečaju, kupec pa družba Altius s Ptuja. S svojo pritožbo je občina ustavila prodajo delnic, ki se je zaradi različnih razlogov zapletala štiri leta in je tokrat vendarle kazalo, da bo Meja končno dobila novega lastnika. Stečajni upravitelj Radovan Triplat je zaradi takšnega dejanja ogorčen, o čemer smo pisali že v prejšnji številki našega časopisa, za pojasnilo, zakaj se je odločila za pritožbo, predvsem pa, kaj bo imela od tega, smo občino prosili tudi mi.

  Nad steklom se je navdušil, ko se je kot »smrkavec«, kot sam pravi, smukal po očetovi domači delavnici. Po približno dveh desetletjih dela ga še vedno žene radovednost, kaj vse lahko ustvari s tem prosojnim materialom. Namesto serijski proizvodnji daje prednost uporabni umetnosti, prilagojeni posamezniku. Še tako nenavadne želje ga ne omejujejo, saj ima o steklu veliko znanja, z njim se pogovarja, skuša ga razumeti. Še posebej pestri so bili dialogi in premisleki o izdelavi jabolka, ki zadnje mesece kot steklena skulptura pozdravlja mimoidoče na krožišču v Kozjem. Lukančev podpis med drugim nosijo bioenergijski krožniki. Slednji razkrivajo, da njihov izdelovalec veliko pozornosti namenja različnim energijam.  

»Knjige me spremljajo že od nekdaj, od malega jih požiram. V literaturi sem našla svojo strast in to bi delala tudi zastonj. Veliko mi pomeni, da lahko živim od tega, da berem in pišem,« pravi mlada Celjanka Veronika Šoster, literarna in filmska kritičarka, komparativistka, pesnica in prevajalka, ki je pred kratkim prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko. Podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev, ki želi na ta način opozoriti na mlada obetavna kritiška peresa. Veronika se veliko posveča ocenjevanju poezije, svoje zapise oblikuje jasno, razumljivo in dostopno, saj je prepričana, da je literarna kritika most do bralcev, ki jim tovrstni zapisi odpirajo vrata do dobrih knjig.

Včeraj dopoldne se je v Radečah zgodila drzna tatvina. Storilca policija še išče.