Slovenski policisti, združeni v Policijski sindikat Slovenije, danes začenjajo s stavko. Policisti trdijo, da vlada krši stavkovni sporazum iz leta 2018, ki se nanaša na analizo vrednotenja delovnih mest za uniformirane poklice, po katerem bi morali vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo. Poleg tega zahtevajo rešitev problema napredovanja policistov in spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji. S slednjim bi omogočili kolektivno urejanje pravic uslužbencev. Pogrešajo pa tudi socialni dialog z vlado in pristojnimi.

  Kot smo že večkrat poudarili, je turizem tista gospodarska panoga, ki je ob epidemiji koronavirusa utrpela najhujše posledice. Ker so ključni del te panoge tudi zdravilišča, je torej jasno, da delijo usodo slabih časov. O trenutnem stanju, v katerem so se znašla zdravilišča, o pomoči države in možnostih za okrevanje smo se pogovarjali z Iztokom Altbauerjem, direktorjem Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ).  

  Leto 2020 je bilo, tako kot za celotno turistično industrijo, zelo težko tudi za laško Thermano. Vodstvo družbe ocenjuje, da bodo zaradi omejitev in zapiranja dejavnosti na podlagi protikoronskih odlokov in zakonov njeni lanski prihodki za 30 odstotkov nižji od predlanskih, ki so znašali 22,8 milijona evrov in so bili najvišji v zadnjih petih letih. Je pa Thermani ob koncu preteklega leta uspelo narediti pomemben korak naprej v njenem poslovanju. Dolg iz prisilne poravnave je poplačala z najetjem ugodnejših in dolgoročnejših posojil.  

  Okrajno sodišče v Šentjurju je odločilo, da mora Mitja Križaj, ki ga je v začetku oktobra takratni nadzorni svet imenoval za direktorja Meje, nadzorni svet novih lastnikov pa ga je 1. novembra odstavil zaradi krivdnih razlogov, takoj omogočiti ponovni vstop v prostore podjetja, ki jih je zasedel zadnji dan pred božičem. Ptujsko podjetje Altius, ki je Mejo kupilo lani poleti na dražbi, a mu največja upnica šentjurskega podjetja, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ves čas onemogoča uveljavitev tega lastništva, je zoper nekatere predstavnike DUTB in njihove sodelavce pred dnevi vložilo kazensko ovadbo.  

Na glavni celjski avtobusni postaji je ob 12.31 prišlo do eksplozije. Kot je povedala tiskovna predstavnica celjske policije Milena Trbulin, so poškodovane tri osebe. Dve so prepeljali v celjsko bolnišnico. 

Lani spomladi je zaživela nova spletna stran Novega tednika, na kateri objavljamo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano izdajo do četrtka razširimo in nadgradimo. Pet najbolj branih prispevkov preteklega leta priča, da še vedno ostaja največ zanimanja za prispevke s področja kronike. Nadpovprečno veliko klikov smo zabeležili tudi pri novicah o koronavirusu. A kot kaže, so kar nekaj spletnega odziva vzbudile tudi lahkotnejše vsebine.

  Pristnejšo družinsko idilo bi si težko predstavljali. Na približno 700 metrih nadmorske višine smo sedeli na terasi hiše na Lipi pri Frankolovem. Pogled je segal do gozdov in okoliških hribov. Trije otroci so se naokrog podili na kolesih in poganjalčku. Ko je najmlajša deklica po tolažbo pritekla v mamino naročje, je tam zaspala, medtem ko sta starša pripovedovala zgodbo o tem, da se lahko tudi v težkih časih zgodi kaj dobrega. Urška P. Iršič je bila ob razglasitvi epidemije koronavirusa prisiljena zapreti svojo plesno šolo in je čez noč ostala brez dela. Ko je po začetnem šoku svoje misli spravila v red, je dobila idejo o izdelavi lesenih igrač. Z možem Janijem sta zasnovala blagovno znamko Skrivnosti iz gozda in prihranke vložila v zagon nove dejavnosti. Po le nekaj mesecih ugotavljata, da so ljudje pripravljeni podpreti družinsko podjetje, katerega načela so enostavno, naravno in trajno.  

Včeraj so vozniki klicali na policijo in jo obvestili, da po Mariborski cesti v Celju - v smeri centra - vozi pijan voznik poltovornjaka. Moškega so kasneje tudi ustavili in ugotovili, da je vozil močno pijan. 

Otroci, zaposleni in starši so dočakali začetek težko pričakovane gradnje prizidka k OŠ Hudinja. Konec minulega leta je bil na javnem razpisu izbran izvajalec gradnje prizidka, podjetje Remont iz Celja. Po pogodbi, ki jo je s podjetjem podpisala Mestna občina Celje, bo gradnja prizidka stala nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Včeraj je bil izvajalec že uveden v delo in v prihodnjih dneh bo začel delati. Prizidek na bi bil predvidoma končan novembra letos.

V skladu z odločbo ustavnega sodišča se je lahko včeraj v zavode in šole s prilagojenim programom vrnilo 4.700 otrok s posebnimi potrebami. V OŠ Glazija Celje se je vrnila večina otrok in zaposlenih.

Ne samo da je imelo leto 2020 dan več, ampak je bilo prelomno na več področjih. Že spomladi smo se ujeli v primež epidemije, iz katerega se do tega trenutka še nismo izvili. Ko se je marca življenje ustavilo, smo bili prisiljeni delovne procese organizirati drugače. Vsi skupaj smo dokazali, da zmoremo. In to še vedno dokazujemo iz dneva v dan in iz tedna v teden, od ene številke Novega tednika do naslednje. Zagotovo je bilo (pre)več slabih informacij, težkih zgodb in poročil o izgubah. A pisale so se tudi dobre zgodbe. Čeprav se je v zadnjih 12 mesecih marsikaj spremenilo, je nekaj vendarle ostalo enako. Pri svojem delu sem imela priložnost srečati in spoznati izjemne posameznike, ki s svojim delom, požrtvovalnostjo in pogumom spreminjajo svet na bolje. Verjamejo v čudeže in drugačne sanje.  

  Kaj je zaznamovalo leto 2020 v Obsotelju in na Kozjanskem? O občini Rogaška Slatina se je glas po državi širil predvsem zaradi namere o gradnji najvišje stavbe v državi, Razglednega stolpa Kristal. Lani spomladi so bile vse oči uprte v Šmarje pri Jelšah, kjer so se soočili s hitrim širjenjem koronavirusa, župan je na lastno pest potegnil odgovorne poteze. V Kozjem in Podčetrtku so se veliko ukvarjali z gradovi. V Kozjem so poskrbeli, da bodo gostje spali kot graščaki, v Podčetrtku si takšen scenarij zagotovo obetajo čez nekaj let. Šentjurčani niso gostili graščakov, ampak ministre.    

Ko človek lista po arhivu leta 2020, kar ne more verjeti, kako čas hiti in kaj vse se je zgodilo v dvanajstih mesecih. Predvsem pa, kako temeljito so se v tem času spremenila naša življenja na vseh področjih, tudi v šolstvu, ki ga spremljam v časopisu. Posledice večmesečnega zaprtja šol dobivajo vse jasnejšo podobo, ob čemer je izpad določenih znanj še najmanjša težava. Veliko težje bo nadomestiti izpad vsega, kar prinaša obiskovanje šole in druženje s sošolci. Verjetno si niso v življenju nikoli predstavljali, da bodo vse to kdaj pogrešali.

  Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur ob podpori tamkajšnje občine od danes do četrtka, 7. januarja, zbira pomoč za prebivalce Petrinje, ki jih je prizadel potres.  

Danes človek redko sliši kakšno pohvalo na račun učiteljev. Če se starši odločijo, da si nekdo od njih zasluži, da ga v pozitivnem smislu posebej izpostavijo in da se poteguje za naslov naj učitelja, je to vsekakor vredno pozornosti. Tako se je učiteljica slovenščine in razredničarka sedmega razreda Tanja Drolec iz OŠ Primoža Trubarja Laško znašla v projektu Učitelj sem! Učiteljica sem! Namenjen je predstavitvi tistih, ki svoje delo v šoli opravljajo s srcem in ga čutijo kot poslanstvo. »Zaupamo jim največ, kar imamo, svoje otroke in s tem prihodnost naših družin in družbe,« je eno od sporočil projekta, v katerem je že nominacija posebno priznanje, Tanja pa je zasedla tretje mesto v končnem izboru. To je gotovo posebno priznanje za njeno učiteljsko delo. V Laškem poučuje štirinajsto leto in je hkrati skoraj dve desetletji tudi lektorica v našem uredništvu, kjer skrbi za pravilen in lep jezik v časopisu.

  Podlaga na začetku leta je bila dobra, čeprav lanska rast ni bila tolikšna kot v zadnjem obdobju. Gospodarstvo celjske regije je v leto 2020 vstopilo s 323 milijoni evrov čistega dobička, višja kot prejšnja leta sta bila produktivnost in število zaposlenih, tudi povprečne plače so bile nekoliko višje. Koliko dobička je »stopila« korona in za koliko je na drugi strani povečala izgubo, bo znano šele čez nekaj mesecev, ko bodo podjetja objavila letna poročila. Vendar je že zdaj jasno, da so mnoga med njimi kljub »nenormalnosti« delala še bolje kot lani, veliko jih bo na koncu svojih bilanc imelo rdeče številke, marsikje pa se že zdaj držijo za glavo in se sprašujejo, ali bodo prihodnje leto, če se razmere ne bodo izboljšale, sploh še lahko na seznamu delujočih družb. »Leto 2020 je bilo zelo naporno. Razmere na trgu so bile nepredvidljive, vendar to ni bilo edino, kar je oteževalo poslovanje podjetij. Zelo velik je bil tudi psihični pritisk,« pravi Izidor Krivec, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje.  

Koronavirus je pustil močan odtis tudi v Celju in od prvega vala epidemije precej spremenil njegov običajen utrip. Bolnišnica in zdravstveni dom sta bila (in sta še) na največji preizkušnji doslej v svoji novejši zgodovini, kar bolj ali manj velja tudi za mestno občino, javne ustanove, podjetja, organizacije, društva in posameznike, ki krojijo dogajanje, razvoj in podobo mesta. Koronačas si bomo zagotovo zapomnili po tem, da je negativno vplival na turizem, da je osiromašil kulturno in prireditveno dogajanje. A je Celje kljub »koroni« na račun predvsem evropskih projektov bogatejše za nekatere pomembne pridobitve (Tehnopark, severna vezna cesta …).

V teh zapletenih časih, ko so gledališča zaprta, ko igralci delajo nekaj od doma, nekaj v gledališču, se ob usklajevanju urnika ni prav enostavno dogovoriti za hkraten pogovor z dvema igralcema gledališkega ansambla, še zlasti če živita kar oddaljeno od Celja. Ampak ob pomoči upravnice mag. Tine Kosi nam je to uspelo. Za božično-novoletni intervju z dvema vrhunskima igralcema in prepoznavnima obrazoma Gledališče Celje smo se pogovarjali na Ta veseli dan kulture, ki je bil glede na razmere prav žalosten dan kulture. A tej protislovni simboliki se v pogovoru nismo pustili preveč zmotiti in se z njo obremenjevati.

Na novega leta dan, ob 15.43 so po podatkih Urada za seizmologijo, Agencije RS za okolje, seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 1,2 v bližini Celja. Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci Celja in Vojnika pri Celju,

  Igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar pri svojem spolu pogosto sproža zgražanje in hkrati zavist. Le kako bi bilo drugače, če v sebi nosi toliko strasti in iskrenega navdušenja nad življenjem. Strast je energija in strastni ljudje so magnet, ki nas navdihuje in z njimi rastemo ter se premikamo naprej. Ob tem priznava, da je zaradi svoje zaletavosti padla, močno, kar je zelo bolelo, a kar je ni zlomilo, jo je okrepilo. Ob vseh življenjskih zgodbah, izkušnjah je postala še močnejša.