Mestni svet Mestne občine Celje je na zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami potrdil drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Svetniki so potrdili tudi imenovanje novega direktorja Celjskega mladinskega centra in strategijo razvoja Celjskega doma v Baški. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: MOC)

Maja je bila v Celju športna prireditev Urbani gladiator, ki že vrsto let k sodelovanju privablja številne, ki so željni tovrstnih športnih izzivov. Pred dnevi smo dobili opozorilo krajanov iz okolice Herkulovega svetišča na Miklavškem hribu. Trasa prireditve je namreč šla tudi mimo omenjenega svetišča, kar sploh ni težava, pravijo krajani. So pa jezni, ker je travnik v neposredni bližini po prireditvi ostal razrit. Težava je posebej ob močnejšem nalivu, ko se tam nabere voda in se nato razliva. A po našem poizvedovanju naj bi te dni območje že uredili. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Dan državnosti, 25. junij, je tudi vitanjski občinski praznik, zato se v prihodnjih dneh v eni najmanjših lokalnih skupnosti, ki jo vodi eden najmlajših slovenskih županov, obeta pester praznični utrip. Po besedah 33-letnega župana Andraža Pogorevca ima občina razloge za zadovoljstvo, saj je občina sredi pestrega naložbenega cikla. Predvidoma naslednje leto bo vrata odprl težko pričakovani vrtec, obetajo se nova blokovska stanovanja, finančno zajetna bo gradnja vodovoda, občina se prav tako pripravlja na urejanje športnega parka. Ker se Vitanjčani z grenkim priokusom spominjajo nedavnega množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vitanje, je bila organizacija tradicionalne avgustovske Holcerije nekaj časa vprašljiva. A priljubljena prireditev po zagotovilih župana bo.

Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih … Poškodovani so bili šole, cerkve, gradovi … Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine.  

Velenje je gostilo 23. Lirikonfest, književno srečanje, ki je tudi letos postreglo z izbranimi pesniškimi branji, literarnimi potopisi in letos prvič s kantavtorsko glasbo. Predstavili so jih priznani slovenski in tuji književniki, prevajalci ter mednarodno uveljavljeni predstavniki novejše poezije, književnosti in jezika. Na Lirikonfestu se je v minulih 23 letih predstavilo že več kot tisoč uveljavljenih evropskih in drugih književnih ustvarjalcev. In kdo so letošnji dobitniki prestižnih književnih nagrad?

Šmohor, ki velja za priljubljeno izletniško in pohodniško točko, je odslej še privlačnejši tudi za obiskovalce z avtodomi. Občina Laško je namreč pod planinskim domom uredila novo postajališče za avtodome, ki bo, kot pravijo v občinski upravi, služilo kot odlična priložnost za prebivalce in obiskovalce tega območja, da kakovostno preživijo svoj prosti čas in bolje spoznajo naravne lepote ter kulturno dediščino.

V najstarejših slovenskih toplicah so si že pred nekaj leti zadali cilj, da bodo svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del s hotelom Vita, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter na zgornji, kjer bodo razvijali turistično ponudbo za zahtevnejše goste. Pod budnim očesom zavoda za varovanje kulturne dediščine so začeli prenavljati spomeniško zaščitene stavbe. Najprej so obnovili vilo Higiea, od leta 2020 do letos pa so vsako leto namenu predali še po eno stavbo. Zadnja pridobitev je obnovljena nekdanja kavarna Mlečna Marjanca, ki je dobila popolnoma drugačno vsebino in tudi notranjo podobo, nekoliko je spremenjeno tudi njeno ime. Zdaj ni več Marjanca, ampak je Marijanca.

Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, ali je izobraževalni sistem pripravljen na nove poklice, ali imajo podjetja sploh ustrezne strategije kadrovanja, kako skrbijo za starejše delavce in o tem, kaj prinaša prihodnost na področju zaposlovanja tujih delavcev.   Trg dela je izjemno razgiban v zadnjih letih. Še nikoli se ni tako zelo govorilo, da delavcev primanjkuje na vsakem koraku. To pomeni, da je tuja delovna sila, kot pravi direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Dubravka Milovanović, naša resničnost. A vzporedno Slovenci odhajajo na delo v tujino, mladim pa je, kot pravi sogovornica, svet danes na dlani. Na svet gledajo drugače kot starejši, ki so pripravljeni na delovnem mestu marsikaj potrpeti. Bodo morda mladi tisti, ki bodo delodajalce naučili drugačnega pogleda na to, kako obdržati delavca in ga tudi ustrezno plačati? Stopnja brezposelnosti je trenutno rekordno nizka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

V Mariboru se je sinoči s podelitvijo nagrad sklenil 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Praznih rok se z Borštnikovega srečanja niso vrnili niti celjski ustvarjalci. Nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo je namreč žirija dodelila Živi Bizovičar in Niku Žnidaršiču za predstavo Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha v produkciji SLG Celje.

Ste vedeli, da je nekoč v Rogaški Slatini deloval pek Viljem Bizjak, ki je s svojimi slaščicami oskrboval dunajski in kasneje beograjski dvor? Ko je želel razširiti svojo proizvodnjo, so šli njegovi načrti o višjem dimniku v nos takratnim oblastem, zato je svojo proizvodnjo prestavil v Zagreb. Na to zgodbo je med raziskovanjem v Zgodovinskem arhivu Celje med drugim naletela dr. Breda Mulec. V svoji knjigi z naslovom Uradniki niso angeli je nanizala še več hudomušnih anekdot, ki jih je razbrala iz arhivskih spisov o disciplinskih postopkih proti nižjim uradnikom. Opozorila je tudi na stereotipe in prepričanja, ki se uradništva držijo vse od zgodovine do danes.  

Stran od prometnih cest in vsakodnevnega hrupa Kamp Menina v osrčju Savinjske doline v svoj kotiček pod soncem ponovno vabi domače in tuje goste. Lansko julijsko neurje in uničujoče avgustovske poplave so temeljito spremenili podobo njegovega prostora. V kampu skoraj ni bilo mesta, kjer ne bi bile vidne posledice ujme. S pomočjo prijateljev, gasilskih društev in številnih prostovoljcev iz različnih delov sveta je obnovljen kamp prve goste sprejel že letos maja. Uradno odprtje bo sledilo danes, ko bo kamp obrnil novo poglavje svoje zgodbe.

Danes zvečer bo poletna muzejska noč, največja promocijska akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki pripravljajo programe s področja kulturne dediščine. Muzeji in galerije na tem zdaj že tradicionalnem dogodku vsako leto do polnoči odprejo vrata za brezplačen obisk ter ob tej priložnosti pripravijo še spremljevalni program. Zanimiva vodstva po razstavah, delavnice, predstavitve, pogovori se obetajo tudi na Celjskem.  

Občina Štore se z društvom upokojencev dogovarja za nakup vozila, ki bo starejšim omogočalo brezplačne prevoze. Za storitev še izbirajo ime, eden od predlogov je Štorovčan.  

Žalski policisti so v tem tednu opravili  hišno preiskavo pri 31-letniku z žalskega območja.

Občina Dobrna se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino. Sloves ji daje zdravilni vrelec, saj sodijo dobrnske toplice med najstarejša zdravilišča v tem delu Evrope. Prvi zapisi o njem segajo v leto 1405. Sledila so različna obdobja razvoja. Leta 1875 so takratni lastniki term z dograditvijo in obnovo zdraviliškega kompleksa vzpostavili pogoje in možnosti za hitrejše odpiranje Dobrne in njenega turizma v svet ter za rast te gospodarske dejavnosti, ki Dobrno opredeljuje že stoletja. Tako je občina tudi danes prepoznana kot uspešna turistična destinacija. V spomin na začetek širitve turizma na Dobrni občina 15. junija obeležuje svoj praznik. Tudi letos razlogov za proslavljanje ne manjka. Veselijo se novih pridobitev in smelo zrejo v prihodnost.

Ameriška kultura, sploh tista, ki je povezana z avtomobilizmom, je pri nas očitno priljubljena. Dvodnevni spektakel Days of Thunder (Dnevi grmenja) je na velenjsko Visto tudi letos privabil številne obiskovalce, ki so občudovali več kot 250 ameriških avtomobilov in motorjev priznanih blagovnih znamk, med njimi tudi sto let staro tovorno vozilo Ford T. Njihovo pozornost so pritegnili tudi stojnice s ponudbo raznovrstnih oblačil in modnih dodatkov ter vozila s hrano. Organizatorji, ki so poskrbeli tudi za spremljevalni glasbeni program v ritmih rockabillyja, poudarjajo, da gre za dogodek, ki prispeva k prepoznavnosti Velenja in Slovenije.

Danes se začenja 30. kolesarska dirka Po Sloveniji. Start prve etape bo v Murski Soboti, za kolesarje bo to najdaljša etapa letošnje slovenske pentlje, cilj bo v Ormožu. Kolesarji bodo na Celjsko prišli jutri, ko bo v Žalcu ob pol enajstih štart druge etape dirke. Cilj bo v Rogaški Slatini, ki bo dirko gostila že desetič. Jutri so zaradi dirke napovedane tudi začasne popolne zapore cest.  

Celjski policisti so med rednim nadzorom cestnega prometa na štajerski avtocesti pri naselju Lopata ustavili romunski avtobus s pripetim dvoosnim priklopnikom ter ugotovili vrsto nepravilnosti.