Dobrodelne debate v organizaciji dobrodelnega društva Leo klub Mavrica Celje so več let privabljale številne obiskovalce. Sledil je dveletni premor in to pomlad so se nekdanje Mavrice odločile, da bodo projekt pod drugačnim imenom, a s prav tako dobrodelnim namenom nadaljevale. Sodeč po dobrih odzivih obiskovalcev prvega dobrodelnega pogovornega večera Pot pogleda, na katerem so gostile igralko Ivo Krajnc Bagola, deskarko na snegu Glorio Kotnik, raperja in teologa Roka Terkaja ter svetovalca za pristen način življenja Urbana Urbanca, je bila odločitev prava. Predvsem pa plemenita, saj so za dvojčici Agato in Vero z redko gensko mutacijo ta večer zbrali malo več kot štiri tisočake. »Skupaj smo ponovno dokazali, da je z odprtim srcem mogoče vse,« poudarja ena od organizatoric dogodka Andreja Martinović.

Bila je huda mravljica, po trgu je hodila. Tako se začne priljubljena pesem Branka Rudolfa, ki je med Slovenci skoraj ponarodela. Robert Vrečko, ljubiteljski zgodovinar in lastnik muzeja z zbirko predvsem predmetov iz obdobja Avstro-Ogrske, pravi, da je v pesmi omenjen konjiški trg. Za to sicer nima dokazov, zato je ta teorija, vsaj zaenkrat, le zabavna domislica, a Vrečkovi argumenti so res prepričljivi. Ljubiteljski zgodovinar je sicer poln zgodovinskih zgodb in anekdot, skrbno zbira predvsem tiste, ki se navezujejo na Konjice.

»Migranti se v Slovenijo pripeljejo po avtocesti, zato ne vidim razloga, da bi bila v naših krajih, ki mejijo na Hrvaško, še vedno postavljena ograja.« Tako o razmerah na obmejnem območju pravi župan Podčetrtka Peter Misja. Opozarja, da je zaradi ograje slovenski del reke Sotle postal izjemno zanemarjen. Panelna ograja in rezilna žica ne puščata ravnodušnih niti občanov Bistrice ob Sotli in Rogatca. V ta tujek v okolju se med drugim ujame divjad, zaradi njega težave občutijo ribiči, ograja kazi tudi podobo obmejnih krajev. Ministrstvo RS za notranje zadeve na naše vprašanje, zakaj ograja v Obsotelju še vedno ni odstranjena, ni odgovorilo.  

Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo dobil novega direktorja. Na čelu tega osrednjega javnega zavoda v največji savinjski občini bo od 1. avgusta letos do 31. julija 2029 mag. Marko Repnik.

V Jankovi, naselju v občini Vojnik, je bilo v soboto slovesno kot ob največjem krščanskem prazniku. Zbrali so se škofje, duhovniki, tudi predstavniki srbske pravoslavne cerkve in islamske verske skupnosti, ter številni verniki. S slovesnim blagoslovom so namreč namenu predali pet vaških kapelic. Tri so vaščani v letošnjem letu obnovili ter ob tem postavili še dve novi. Ob tem so uradno odprli tudi obnovljeno lokalno cesto skozi kraj.

  Med letošnjimi prejemniki priznanj Riharda Jakopiča, najvišje stanovske nagrade na področju likovne umetnosti, je tudi akademska slikarka Tina Konec, Konjičanka, ki zadnja leta živi in ustvarja v Ljubljani. »Vsako priznanje dojemam kot potrditev, da delam dobro, obenem mi daje zagon za nove projekte,« pravi 32-letna zgovorna in simpatična umetnica, ki je sicer prejela že več priznanj, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo na akademiji, grand prix na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Piranu in dvakrat prvo nagrado na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Grožnjanu.

Zagotovo ni Savinjčana, ki se že kdaj v svojem življenju ne bi povzpel v Orlovo gnezdo pri slapu Rinka v Logarski dolini. Zadnje leto in pol nas tam gostoljubno sprejme oskrbnica Martina Logar. Otroštvo je preživela na Ponikvi pri Šentjurju, zadnjih 20 let živi v Solčavi, torej le približno deset minut od te priljubljene planinske okrepčevalnice, ki v topli polovici leta postane njen drugi dom.

Ključne novosti in spremembe, ki so v zadnjih dveh stoletjih v jeklarskih podjetjih v Štorah, Ravnah na Koroškem in na Jesenicah prispevale k varovanju okolja in izboljšanju delovnih pogojev, predstavlja razstava z naslovom Jeklo za zeleno prihodnost. Razstava, ki bo do začetka oktobra na ogled v Železarskem muzeju Štore na Teharjah, skuša odgovoriti tudi na vprašanje, kako se jeklarska industrija odziva na zeleni prehod v brezogljično proizvodnjo.  

Poklicna gasilska enota Celje v sodelovanju z Enoto za splošno nujno medicinsko pomoč Splošne bolnišnice Celje, Policijsko upravo Celje in Gasilsko zvezo Celje pripravlja danes in jutri obsežno usposabljanje intervencijskih služb, ki delujejo v Celju. Ljudje bodo tako od blizu lahko videli, kako poteka reševanje življenj in tako spoznali tudi način dela intervencijskih služb in najzahtevnejše naloge, pri katerih so odločilne sekunde. Vaja bo pokazala, kako pomembno je v ključnih trenutkih sodelovati in kako učinkovit sistem sodelovanja lahko pripomore k učinkovitejšemu in hitremu reševanju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Arhiv NT/SHERPA)

Pretekli teden je Center za socialno delo Celje organiziral regijski posvet o izzivih in aktualni situaciji na področju dolgotrajne oskrbe. Zakon je že v veljavi, starejši in njihovi svojci že nestrpno čakajo odločbe o odločitvah o izvajanju nalog oskrbovalca družinskega člana. Informacijski sistem Ministrstva RS za solidarno prihodnost naj bi deloval šele zdaj, čeprav bi moral delovati že od novega leta. Centri za socialno delo, občine, domovi za starejše, ki se bodo v izvajanje dolgotrajne oskrbe prav tako vključili s svojimi storitvami, opozarjajo na številne pomanjkljivosti zakonodaje. Na vidiku so celo že spremembe zakona. Zgodbi dveh naših bralcev kažeta, kako je zakon na videz dober, čeprav v resnici že kaže, da je hkrati nepravičen, saj bodo tudi upravičeni do dolgotrajne oskrbe ostali brez nje. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)

Navožen gramoz v Poslovni coni Arnovski gozd še vedno odmeva. Občina Žalec je namreč neomajna, da tovrstno početje podjetja Tegar ne sodi v poslovno cono. Slednja je po njenih besedah namenjena domovanju gospodarskih družb in ne kot prostor za skladiščenje gramoza in drugega materiala iz vodotokov, za kar po poplavah v Savinjski dolini skrbi koncesionar Nivo Eko.

V Rogaški Slatini so odprli Razgledni stolp Kristal, najvišjo stavbo v državi. Občina si od naložbe, vredna pet milijonov evrov, obeta povečanje turističnega obiska in prihodkov. Trak je z županom Občine Rogaška Slatina mag. Brankom Kidričem med drugim prerezala Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem, ki deluje pod okriljem gospodarskega ministrstva, in zaželela, da bi stolp obiskalo čim več obiskovalcev. Včeraj se v štirih urah na vrh stolpa povzpelo 1.100 obiskovalcev.  

So Zreče mesto sreče? Zrečani bi najbrž odgovorili, kakor za koga in kakor kdaj. A mesto ima svojo Srečno ploščad, na kateri so vrstijo družabni dogodki, prireditve in praznovanja. Razlog za praznovanje bo v prihajajočih dneh pomudil občinski praznik, saj ga v Zrečah obeležujejo 29. maja, in sicer v spomin na dan, ko so se Zrečani na referendumu množično odločili za ustanovitev samostojne občine. Letos mineva 30 let od tega prelomnega dogodka, zato bo obletnica po besedah župana mag. Borisa Podvršnika, ki zreško lokalno skupnost vodi že peti mandat, nekakšna rdeča nit prazničnega utripa.

Zagotovo je vaš pogled že pritegnil kateri od »jumbo« plakatov, na katerih se pojavljajo Savinjčani, ki praznujejo okrogle obletnice. Teh je še posebej veliko ob glavni cesti med Celjem in Šempetrom v Savinjski dolini. Do zdaj eden najbolj kontroverznih in najverjetneje tudi eden prvih takšnih velikih panojev v tem delu doline je bil tisti, s katerim so prijatelji presenetili znanega Savinjčana Luko Rojnika, sicer ustanovitelja in lastnika pivovarne Green Gold Brewing iz Spodnjih Grušovelj. Od takrat skoraj ni tedna, ko se s teh javnih mest za oglaševanje ne bi v takšnem ali drugačnem položaju nasmihal kdo od domačinov.

2.600 kubičnih metrov betona, 400 ton armature, in več kot 400 kvadratnih metrov stekla. Takšna razsežnost materialov je bila potrebna za gradnjo Razglednega stolpa Kristal, ki ga bodo danes namenu predali v Rogaški Slatini. Do konca letošnjega leta naj bi se nanj povzpelo 35 tisoč ljudi, v prihodnosti naj bi ga obiskalo 60 tisoč ljudi letno. »Čeprav vsi omenjajo, da je stolp visok 106 metrov, je to višina do ograje. V resnici stolp do venca meri natančno 108 metrov in 40 centimetrov,« je razkril arhitekt Nande Korpnik.  

Razlogov za omejevanje cen goriv ni več Naftne trgovce je razburil predlog nove vladne uredbe, po kateri bi se cene goriv usklajevale le še na 28 dni. Vladi predlagajo, da regulacijo cen ukine.

Kriminalisti Policijske uprave Celje, so v sodelovanju s kriminalisti Policijske uprave Ljubljana, preiskali kazniva dejanja ponarejanja denarja, katerih sta osumljena moška stara 48 in 50 let, z območja Policijske uprave Ljubljana. Osumljena sta izvrševala kazniva dejanja tako, da sta si predhodno priskrbela večje število ponarejenih bankovcev za 200 €, ki sta jih nato kot pristne unovčevala na celjskem, mariborskem in ljubljanskem območju. Največkrat sta z njimi plačala artikle v kmetijskih zadrugah ali neposredno od prodajalcev kupovala prehranske izdelke ter druge stvari.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu muzejev, 18. maju, so v nemškem mestu Singen, s katerim je Celje pobrateno že 35 let, odprli 6. Singensko galerijo na prostem. Razstava obsega 29 slik in je največja doslej, tudi zavoljo celjskega pridiha, saj je svoja umetniška dela poleg singenskih umetnikov razstavilo tudi deset celjskih ustvarjalcev - Jure Cvitan, Matej Čepin, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač, Keiko Miyazaki, Ervin Potočnik, Mojca Senegačnik, Iva Tratnik, Manja Vadla in Dalibor Bori Zupančič.